Ciril Ribičič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ciril Ribičič, slovenski pravnik, sodnik, politik, pisatelj in pedagog, * 30. junij 1947, Ljubljana.

Ribičič je redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred Miroslavom Mozetičem je bil edini sodnik Ustavnega sodišča Slovenije po letu 1990, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika predsednik politične stranke in član Državnega zbora Republike Slovenije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Učbeniki in publikacije[uredi | uredi kodo]

  • Ustavno pravo SFRJ (leta 1972, 1976, 1986) skupaj z M. Strobl in I. Kristanom,
  • Bistvo našega samoupravnega sistema (1974), Volitve v OZD (leta 1978, z J.Šinkovcem),
  • Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ (1978), Praktikum za ustavno pravo (1979,1985),
  • Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (1981),
  • Kardeljeva zamisel družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega sistema (1982, z M. Ribaričem),
  • Sporazumevanje ali preglasovanje (1986, z Z.Tomcem),
  • Ustavne spremembe (1987, z Z. Tomcem),
  • Sončne in senčne strani federacije (1989, z Z. Tomcem),
  • Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (1992),
  • Državna ureditev Slovenije (1996, 1998, z I. Kristanom, F. Gradom, I. Kaučičem).

Spominske publikacije[uredi | uredi kodo]

  • Rad sem jih imel (1993),
  • Centralizem zoper Slovenijo (1994),
  • Siva tipka 074 (1995),
  • Prednost (1996)
  • SBK (1982).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]