Planika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Planika
LeontopodiumAlpinum-3.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Leontopodium (planika)
Vrsta: L. alpinum
Znanstveno ime
Leontopodium alpinum
Cass., 1822

Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož.

Imena in etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime planika izhaja iz dejstva, da je ta roža prisotna na planinah ter na drugih visokogorskih območjih. V germanskih jezikih se uporablja ime edelweiss, ki izhaja iz švicarsko-nemške besede edel (plemenit) in weiß (bel). Znanstveno ime, Leontopodium alpinum izhaja iz grških besed leon (lev) in podion (šapa) ter alpinum (Alpe).

Opis[uredi | uredi kodo]

Stebla so visoka od 5 - 20 cm in so premenjalno olistana. Pritlični listi so lopatičasti in stebelni črtalasto suličasti, na zgornji strani so zelenkaste barve, na spodnji so belo polsteni. Cvet ima 5 do 8 majhnih rumenih cvetličnih glavic (0,5 cm), ki so obkrožene s cvetličnimi listi v zvezdasti obliki. Cvetijo med julijem in septembrom. So nestrupene.

Rastišče[uredi | uredi kodo]

Avstrijski evrokovanec

Planike lahko najdemo na skalnatih jasah, apnenčastih skalah in redkeje tudi na travnikih. So neenakomerno razporejene in jih po navadi najdemo na skalnatih jasah med 1500 in 2400 m nadmorske višine, torej od pasu ruševja do spodnjega visokogorskega pasu.

Izvira iz Azije; danes pa lahko to rožo najdemo v Evropi, Aziji, Južni Ameriki, Pirenejih, Alpah in Karpatih.

V Sloveniji jo najdemo v Julijskih Alpah in Kamniških Alpah, Karavankah, Ratitovcu, Trnovskem gozdu, Snežniku in soteski Save pri Kranju.

Planika je zavarovana rastlina v mnogih državah, med drugim v Švici, Sloveniji (na Goriškem od 1896, na Kranjskem od 1898) ter Romuniji (od 1933). Kazen za utrgano planiko znaša od 1000 do 4000 evrov[navedi vir].

Po navadi raste na nedosegljivih krajih, zato jo v Sloveniji povezujejo z gorništvom. Njena bela barva v Švici velja za simbol čistosti in zaradi njene lepote je dobila romunsko ime floarea reginei (kraljičina roža).

Planika v drugih pomenih[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • WraberT. (2006). 2x sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana.