Nacionalsocializem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Nacizem)
Skoči na: navigacija, iskanje
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije

Nacionalsocializem (tudi: nacionalni socializem, nacizem) je totalitaristična ideologija oz. politični sistem , ki ga nekateri vključujejo pod nadrejeni pojem fašizem, po mnenju drugih pa je bolje ločiti termina fašizem in nacizem. V Nemčiji je nacizem zastopala Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei - NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja. NSDAP je bila v Nemčiji na oblasti v letih 1933-1945.


Tretji rajh (Das Dritte Reich) je sopomenka za Nemčijo pod nacistično diktaturo.

Stranka NSDAP in doktrina nacizma[uredi | uredi kodo]

Za nacizem je bil značilen antisemitizem, Blut-und-Boden ideologija, rasizem (Arijci), ekspanzionizem (politična ideja o lebensraumu). Značilnosti nacizma je predstavil Adolf Hitler v svoji programski knjigi Moj boj.

Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program NSDAP in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (Führer).

Za organizacijo stranke so značilni gauleiterji (vzporedno državnim organom).

Za nacizem je značilen njegov odnos do socializma, komunizma, nacionalnega, religije in do intelektualcev.

Za nacizem je značilna tudi intenzivna propaganda.

Posebne enote in tajna policija[uredi | uredi kodo]

Koncentracijska taborišča[uredi | uredi kodo]

Koncentracijska taborišča so bila pod upravo SS.

Prevzem oblasti[uredi | uredi kodo]

Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel.

Stranki NSDAP je uspelo leta 1933 prevzeti oblast. Adolf Hitler je postal predsednik države.

V državi se je izvedla centralizacija, ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka NSDAP je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je vojna ekonomija.

Zakonodaja[uredi | uredi kodo]

  • Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti.
  • Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo Judje zapustiti vse državne in javne službe.
  • Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje.
  • Nürnberški zakoni (september 1934) so določali, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja).

Nacizem in Cerkev[uredi | uredi kodo]

Nacizem je izvajal različne pritiske na katoliško in protestantsko Cerkev (aretacije...).

Papež je marca 1937 z okrožnico Mit brennender Sorge obsodil nacionalsocializem.

Nacizem si je prizadeval za t. i. nacionalno Cerkev.

Neonacizem[uredi | uredi kodo]

V sodobni Nemčiji je nacizem prepovedan, vendar neonacisti, ki se trudijo za njegovo oživitev, še vedno delujejo v Nemčiji in drugod po svetu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]