Nacionalizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Članki na temo
Ljudstvo, Narod
Nacija
Flags.JPG
Znaki pripadnosti
Kategorije
Narodi · Nacionalizem
Osnovni članki

Rod · Pleme · Ljudstvo
Narod · Nacija
Nacionalizem · Šovinizem
Rasizem · Internacionala

Nacionalizem ima več pomenov. Lahko označuje:

  • družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot ideologijo, ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost.
  • ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem kapitalizmu, pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Bolj pogosta je prva opredelitev.

Nacionalizem v družboslovju[uredi | uredi kodo]

Nacionalisti, torej pripadniki te ideologije, si prizadevajo ohraniti to družbeno razliko, nacionalno identiteto in pripadnost. Mogoče je zagovarjati stališče, da nacionalizem kot politična doktrina ni obstajal pred 18. stoletjem in da je nastal šele z nastankom nacionalnih držav (ang. nation states). V znanosti prevladuje mnenje, da se je nacionalizem kot množična ideologija pojavil šele v obdobju francoske revolucije. Tudi beseda se je prvič pojavila v francoščini leta 1798, ko jo je zapisal francoski menih, nasprotnik revolucije in teoretik zarote Augustine Barruel.

V družboslovju je nacionalizem večkrat razumljen kot umetni konstrukt, kot parazitska ideologija, saj je večkrat nemogoče najti značilnosti, ki bi bile res skupne vsem članom določene družbe, ki zase pravijo, da so pripadniki nacije. Tako je nacionalizem moč razumeti kor romantično zamisel, ki so jo razvili intelektualci, promotorji nocije o nacionalnem jeziku, ljudskem izorčilu in nacionalni identiteti. To so pogosto tudi novodobne značilnosti politične skrajnosti in ksenofobije.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Ker je nacionalizem mogoče zaslediti tako v demokraciji kot v fašizmu in komunističnih gibanjih, nekateri družboslovci menijo, da ni mogoče najti splošne teorije nacionalizma.

Tako je nemogoče poiskati enotno opredelitev tega fenomena, vendarle pa je v sodobni družboslovni znanosti dosežen konsenz, da ima nacionalizem naslednje značilnosti[1]:

  • temelji na zahtevi, da naj oblast deli enako kulturno identiteto kot vladani,
  • kulturni nacionalizem, ki teži k ohranjanju in ponovni oživitvi tradicije (npr. jezika), je podlaga za politični nacionalizem, ki teži k samoodločbi naroda in politični nadvladi;
  • sodobni sistemi množičnega komuniciranja pripomorejo k razširjanju združevalnih nacionalističnih ideologij;
  • nacionalistične ideologije so zanimive predvsem za podrejene razrede, ker nudijo elemente varovanja pred nepripadniki nacije;
  • nacionalizem je bil sredi dvajsetega stoletja povezan predvsem z dekolonizacijo in gospodarskim razvojem držav v razvoju;
  • proti koncu dvajsetega stoletja pa so se predvsem v Vzhodni Evropi pojavili nacionalizmi, ki temeljijo predvsem na etničnih in verskih razlikah.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Abercrombie, Nicholas et al. (2000): The Penguin Dictionary of Sociology, Penguin Books, London.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]