Svastika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Desnosučna Hindujska svastika z okrasnimi točkami

Svástika (v sanskrtu svástika स्वस्तिक) je starodavni verski in okrasni simbol. Do danes se je verska uporaba ohranila v hinduizmu, budizmu in džainizmu. V teh verstvih je simbol, ki so ga zlasti v civilizacijah indijskega podkontinenta povezovali s srečo. Simbol je privzela Hitlerjeva nacistična stranka, zaradi česar je uporaba svastike v zahodnih civilizacijah še danes sporna.

Kolovrat, simbol slovanskih starovercev

Svastiko opišemo kot enakokraki križ z ukrivljenimi konci. Konci so lahko ukrivljeni v desno ali levo. Nacistični kljukasti križ ima konce zakrivljene v desno (desnosučna svastika). Hindujska svastika ima eno ali drugo obliko z različnima pomenoma. Zaradi spornosti desnosučne svastike se v Budizmu danes več uporablja levosučna varianta. Leva: 卍 in desna: 卐 svastika sta simbola kitajske pisave. Na japonskih zemljevidih 卍 označuje (budistične) templje.

Simbol svastike pod imenom kolovrat uporabljajo tudi sodobni slovanski rodnoverci pa tudi drugi rodnoverci širom Evrope, npr. baltska Romuva. Svastika je tako kot pri hinduistih in budistih, rodnoverski religiozni simbol, največkrat pa jo uporabljajo osemkrako levo ali desno sučno. Svastika je skupna dediščina več religij, saj tudi rodnoverci priznavajo Rigvedo, najstarejše arijsko versko besedilo, kot svojo religiozno knjigo. Zavrača se vsako povezovanje kolovrata z nacizmom, saj so bili ravno Slovani najštevilčnejše žrtve nacistične ideologije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Svastika na predmetih civilizacije ob Indu, iz obdobja okoli 1700 let p.n.š.