Sreča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Smeško je znan simbol sreče.

Sreča je stanje duha, za katerega so značilni zadovoljstvo, ljubezen in veselje.[1]

Po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.

Dejavniki za doživljanje sreče[uredi | uredi kodo]

Na doživljanje sreče in splošnega zadovoljstva ima vpliv veliko dejavnikov. Posameznikovo zanimanje za določene stvari in njegova dejavnost sta dva izmed teh. Med posameznikovo dejavnost sodi učinkovitost, kar pomeni njegovo uspešnost, ter celovitost, kar se nanaša na to, ali posameznik deluje v skladu s svojimi stališči. McGregor in Little (1998)[2] sta želela ugotoviti, ali je učinkovitost povezana z doživljanjem sreče, ter ali je celovitost povezana z doživljanjem smisla življenja. V svoji raziskavi sta udeležence (146 študentov) razdelila v tri skupine glede na njihovo nagnjenost k določenemu vedenju; skupina, ki se je veliko osredotočala na maksimalno pripravljenost na izpite, skupina, ki je vlagala v odnose s prijatelji in družino ter skupina, ki se je najbolj zanimala za zabave. Rezultati so pokazali, da so ljudje, ki jim je pomembna kariera, najbolj srečni, če drugi podpirajo njihove cilje; ljudje, ki se osredotočajo na medosebne odnose, so najbolj srečni, če so njihovi cilji zabavni; in ljudje, ki se zanimajo predvsem za zabave, so najbolj srečni, če so njihovi cilji doseženi. Prav tako so ugotovili, da je uspešnost posameznikovih ciljev povezana z večjim doživljanjem sreče, in da ljudje, ki delujejo v skladu s svojimi stališči, doživljajo, da ima njihovo življenje smisel.

Za srečno življenje naj bi bili vzrok tudi trije dejavniki: občutek veselja, doživljanje smisla življenja in denar, katerih vpliv sta preučevala King in Napa (1998)[3]. Ugotovila sta, da sta dejavnika občutek veselja in doživljanje smisla življenja zelo pomembna, saj so si udeleženci v raziskavi želeli imeti tako življenje in so ga tudi ocenjevali kot moralno dobro. Vpliv denarja se je pokazal kot nepomemben za študente, pri starejših ljudeh pa je imel le manjšo vlogo za doživljanje srečnega življenja, kar pomeni, da denar ljudem večinoma ni zares ključen za srečo.

Na doživljanje sreče in dobro počutje pa ne vplivajo samo posameznikova čustvena stanja temveč tudi družbeno vrednotenje čustev, kar so preučevali v globalno razširjeni raziskavi (Bastian, Kuppens, De Roover in Diener, 2014)[4]. Ugotovili so, da so ljudje bolj zadovoljni in pogosteje doživljajo pozitivna čustva v državah, kjer so le-ta bolje vrednotena. Pri ljudeh, ki pa so nagnjeni k pogostejšemu doživljanju negativnih čustev, pa družbeni okvir nima tako velikega vpliva. A vseeno ne smemo zanemariti te pomembne ugotovitve, da tudii socialno okolje do neke mere vpliva na doživljanje sreče.


Kateri dogodki nas najbolj osrečujejo?[uredi | uredi kodo]

Vsak posameznik skozi vse življenje doživlja različne pozitivne izkušnje, ki so lahko čisto vsakdanje in se dogajajo na dnevni ravni, ali pa gre za izredne dogodke, ki se zgodijo redko. Skupno vsem tem pozitivnim izkušnjam pa je, da vse prispevajo k posameznikovi sreči, nekatere bolj, nekatere manj. Študija, ki sta jo izvedla Bhattacharjee in Mogilner (2014)[5]je preučevala, kateri pozitivni dogodki najbolj prispevajo k sreči posameznika. Pozitivne izkušnje sta razdelila v dve skupini: običajne oziroma vsakdanje (torej tiste, ki se pojavljajo pogosto) in nenavadne oziroma nevsakdanje (torej tiste, ki niso značilne in se pojavljajo redko). Udeleženci v raziskavi so morali opisati njihovo vsakdanjo ali pa nevsakdanjo izkušnjo ter oceniti, kako močno jih je ta izkušnja osrečila. Rezultati so pokazali, da so nenavadne izkušnje bolj osrečile mlajšo populacijo, medtem ko pri starejši pomembne razlike med nivojem veselja zaradi običajnega ali nevsakdanjega dogodka ni bilo. Zanimiv je bil tudi rezultat, ki je pokazal, da se je nivo veselja zaradi običajnih izkušenj z leti višal. Psihologi so tako prišli do ugotovitve, da starost vpliva na vrsto izkušnje oziroma dogodka, ki bolj prispeva k posameznikovi sreči. Nevsakdanje izkušnje, ki so bolj redke in se zgodijo izven vsakodnevne rutine, ujamejo posameznikovo pozornost in prispevajo k njegovi sreči v vseh življenjskih obdobjih. Vsakdanje izkušnje pa so glede na rezultate spregledane, ko se zdi posamezniku prihodnost brezmejna, vedno večjega pomena za srečo pa postanejo, ko začnejo ljudje tekom staranja spoznavati, da so jim dnevi šteti.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cambridge Advanced Learner's Dictionary (2008.12.23)
  2. ^ McGregor, I. in Little, B. R. (1998). Personal projects, happiness, and meaning: On doing well and being yourself. Journal of Personality and Social Psychology, 74(2), str. 494-512
  3. ^ King, L. A. in Napa, C. K. (1998). What makes a life good? Journal of Personality and Social Psychology, 75 (1), str. 156-165
  4. ^ Bastian, B., Kuppens, P., De Roover, K. in Diener, E. (2014). Is valuing positive emotion associated with life satisfaction? Emotion, 14 (4), str. 639-645
  5. ^ Bhattacharhjee A. in Mogilner C. (2014). Happiness from ordinary and extraordinary experiences. Journal od Consumer Research, 41 (1), 1-17.