Plemstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.[1] Poznamo nižje in višje plemstvo, posvetno in fevdalno plemstvo. Plemstvo praviloma predstavlja delaristokracije. Plemiški naziv je bilo, poleg dedovanja, v glavnem mogoče pridobiti z:

  • izrednimi vojnimi sposobnosti ali močjo (viteštvo, samuraji)
  • ekonomske moči ali zaradi lastništva velikih posestev in druge lastnine

Podeljeval je nazive vladar kot nagrado za posebne in druge zasluge.

V Evropi je plemstvo doživelo svoj vrhunec od srednjega veka vse do poznega 18. stoletja. Z razvojem meščanstva, predvsem pa po francoski revoluciji, je plemstvo zgubilo staro veljavo, a še zmeraj obstajajo na vodilnih položajih nekaterih držav (najboljši primer je Združeno kraljestvo).

Plemstvo predstavlja tudi navado, ki se je ohranila v državah iz preteklosti.

Pripadnik plemstva se imenuje plemič. Ženska oblika tega imena je plemkinja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. ^ SSKJ [1]