Blejski Vintgar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Soteska Blejski Vintgar, reka Radovna
Ločni železniški most v Blejskem Vintgarju

Blejski Vintgar je soteska dolga 1,6 km skozi katero teče reka Radovna (v bližini naselja Zgornje Gorje). Stene korita so visoke od 50-100m, višina pobočja pa je 250 m. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Na koncu Vintgarja pada preko praga 13-meterski slap Vintgarski Šum.

Soteska je bila za turistični obisk opremljena z galerijami in mostovi že leta 1893. Poti so nekajkrat propadle in bile spet obnovljene. Ob koncu soteske je zajezitev za hidroelekrarno Vintgar. Korita prečka železniška proga Jesenice-Most na Soči. Železniški most v Blejskem Vintgarju je največji v celoti ohranjeni kamniti železniški ločni most v Sloveniji. Zgrajen je bil iz rezanega kamna v letih 1904 in 1905 po načrtih arhitekta Roberta Schonhoferja.[1]

To so naša prva turistično urejena korita, ki so dala ime tudi drugim soteskam ("vintgar") in so zaščitena kot naravni spomenik.

Nastanek soteske[uredi | uredi kodo]

Reka Radovna je pred ledeno dobo tekla proti vzhodu. Bohinjski ledenik jo je nato zagradil z ledom in morenskim gradivom, tako, da je nastalo jezero, reka pa si je poiskala pot proti severovzhodu čez pas srednje triasnega temnega apnenca z roženci med Poljano (884 m) in Homom (844 m) proti dolini Save Dolinke.

Razlikujemo več vrezovalnih faz Radovne. Hkrati se je neotektonsko dvigal ves blok apnencev. Slap Šum je nastal in še nastaja z retrogardno erozijo ob stiku z glino zgornje oligocenske starosti.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Blejska Dobrava - Železniški most čez sotesko Blejski Vintgar". Register nepremične kulturne dediščine. Ministstvo za kulturo Republike Slovenije. Pridobljeno dne 9. marca 2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]