Kras v Sloveniji
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kras v Sloveniji v glavnem delimo na:
- popolni kras, to so debeli skladi apnenca, ki vsebujejo vse kraške pojave in ga najdemo na Notranjskem in v visokogorju;
- nepopolni kras, to so plitvi skladi apnenca, ki vsebujejo le površinske kraške pojave in ga najdemo na Dolenjskem in v Beli krajini.
Vrste krasa v Sloveniji [uredi]
- V Sloveniji prevladuje klasični dinarski kras (Kras, Primorska, Notranjska in Dolenjska).
- Visoki kras (Trnovski gozd, Snežniška planota).
- Rečni kras (dolomit, predvsem osrednja Slovenija).
- Visokogorski kras (Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe).
- Plitvi ali izolirani kras (manjše zaplate apnenca ali apnenega konglomerata).
Nastanek kraškega površja [uredi]
Kraško površje nastane zaradi raztapljanja apnenca, ki je ena od prevladujočih kamnin v dinarskem svetu (apnenec in dolomit 80 % vseh kamnin). Zaradi tega nastajajo kraške oblike, ki jih delimo na površinske (vrtače, uvale, polja, slepe doline, udorne vrtače ali koliševke, ponikalnice) in podzemne (kraške jame in brezna).
Glej tudi [uredi]
 |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
