Kozolec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.

Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.[1]

Vrste kozolcev[uredi | uredi kodo]

Poznamo več vrst kozolcev:

  • enojni oz. stegnjeni kozolec
  • pravi toplar
  • toplar s hodnikom
  • nizki toplar
  • kozolec na kozla oz. psa oz. pero
  • prislonjeni kozolec

Fotografije[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar". Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno dne 11. junija 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]