Fran Jesenko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fran Jesenko
Fran Jesenko (1875-1932).jpg  *
Rojstvo (1875-03-14)14. marec 1875
Škofja Loka  *
Smrt 14. julij 1932 (1932-07-14) (57 let)
Ljubljana  *
Narodnost Slovenec
Področja botanika, genetika
Ustanove Hochschule für Bodenkultur
Univerza v Zagrebu
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza na Dunaju
Poznan po odkritjih s področja rastlinske genetike, prizadevanjih za varstvo narave

Fran Jesenko, slovenski botanik in genetik, * 14. marec 1875, Škofja Loka, † 14. julij 1932, Ljubljana.

Mednarodno prepoznavno je njegovo delo na področju križanja pšenice in rži,[1] poleg tega pa je bil tudi eden od glavnih pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka.[2]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je vpisal študij naravoslovja na Univerzi na Dunaju, kjer je promoviral leta 1902. V času študija je delal kot tutor za dva orientalska princa na dunajskem Terezijanišču, kasneje pa v tej vlogi tudi za grofa Merveldta. To mu je prineslo priložnost potovati širom Evrope in kasneje tudi v Egipt ter na Arabski polotok, kjer je preučeval puščavske rastline.[3][4] Leta 1909 je postal asistent pri Erichu von Tschermaku na visoki kmetijski šoli (Hochschule für Bodenkultur, zdaj Univerza za agrikulturo na Dunaju) in leta 1913 predavatelj.[2]

V tem obdobju je pričel z več raziskavami križanja rastlin pod von Tschermakovim vodstvom. S povratnim križanjem je pridobil plodne križance med različnimi sortami pšenice in rži ter preučeval njihove značilnosti v povezavi z Mendlovimi načeli. Postavil je hipotezo, da je zmanjšana plodnost hibridov posledica tako kromosomske nekompatibilnosti staršev, kot tudi morfoloških razlik. S svojimi objavami je postal eden od pionirjev raziskav na tritikali in križancih med rastlinskimi rodovi nasploh.[1][2]

Njegovo delo je prekinila prva svetovna vojna, med katero je bil Jesenko poslan na vzhodno fronto, kjer je bil najprej ranjen in nato še zaprt. Po vojni se je vrnil v domovino in postal predavatelj na Univerzi v Zagrebu in leta 1920 napredoval do položaja profesorja. Hkrati je v Ljubljani sodeloval pri organizaciji botaničnega inštituta in postal leta 1921 prvi profesor botanike na nedavno prej ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Tam je nadaljeval z raziskavami križancev, v ta namen je kasneje soustanovil raziskovalno postajo v Beltincih, vodenje katere je prevzel njegov učenec Franc Mikuž.[2]

Ob raziskovalnem delu se je posvečal še naravovarstvu in bil eden od pomembnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, edinega takega območja v današnji Sloveniji in enega prvih v Evropi. Leta 1924 je bil ustanovljen Alpski varstveni park, Jesenko je s študenti začrtal del njegove meje v Dolini Triglavskih jezer. Tudi kasneje je tam s študenti vsako poletje raziskoval alpsko floro in pripomogel k trajnemu varstvenemu statusu parka, zagotovljenem šele leta 1981, dolgo po njegovi smrti. Poleti 1932 se je ponesrečil pri plezanju v steni Komarče, kjer je popisoval rastline. Z zlomljeno hrbtenico so ga prenesli v bolnišnico v Ljubljani, kjer je 14. julija umrl.[1][2]

Na ljubljanskem Rožniku je v njegov spomin poimenovana botanična učna pot, v Ljubljani pa ulica; Biotehniška fakulteta v Ljubljani od leta 1972 podeljuje Jesenkova priznanja za dosežke v biologiji na slovenskem.[2]

Sklici in opobme[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Tanjšek, Anton; Kreft, Ivan (1996). "Less known studies on Triticale in Central and Eastern Europe". V: Guedes-Pinto, Henrique; Darvey, Norman; Carnide, Valdemar P. Triticale: Today and Tomorrow. Springer Science & Business Media. str. 83–88. doi:10.1007/978-94-009-0329-6_11. ISBN 9780792342120. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Adamič, France (1979). "Stoletnica rojstva profesorja dr. Frana Jesenka". Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4: 245–250. 
  3. ^ "Prof. Fran Jesenko". Nature 130: 426. 1932. doi:10.1038/130426a0. 
  4. ^ "Jesenko Fran". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]