Aljažev stolp

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aljažev stolp

Aljažev stolp. Vidna sta dva napisa: Aljažev stolp in leto postavitve 1895 na zastavici.
Splošni podatki
Tip zavetišče
Lokacija Triglav
Začetek gradnje zgodaj 1895
Dokončano 7. avgust 1895
Svečana otvoritev 7. avgust 1895
Višina 1,9 metra
Tehnični podatki
Strukturni sistem stolp fiksiran z jeklenicami
Premer 1,25 metra
Projektiranje in gradnja
Lastnik Republika Slovenija
Oskrbnik Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije preko Planinskega društva Ljubljana-Matica
Strukturni inženir Jakob Aljaž
Gradbeni inženir Anton Belec
Triglav - Aljažev stolp
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija: Občina Kranjska Gora
Koordinati: 46°22′42″N 13°50′11″E / 46.37833°N 13.83639°E / 46.37833; 13.83639Koordinati: 46°22′42″N 13°50′11″E / 46.37833°N 13.83639°E / 46.37833; 13.83639
RKD št.: 5531 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP: 6. oktober 1999

Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Nahaja se na Triglavu (2864 metrov). Skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica, spada pa pod Občino Bohinj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. Župnik v Dovju Jakob Aljaž, je med svojim službovanjem na Dovju začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za 5 goldinarjev kupil vrh Triglava (16 m2) in Kredarico. Načrtoval in financiral je majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postavil Anton Belec iz Šentvida s pomočnikom 7. avgusta 1895. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. V stolp je dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar Marko Pernhart. Ko je ta izginila, jo je zamenjala panorama Vinka Mazija.

Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s strelovodom. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena[2], kmalu zatem pa je postal last države.[3]

Slovenski gorniški klub Skala postavlja vpisne skrinjice v obliki Aljaževega stolpa na vrhovih manj obiskanih gora ali ob neoznačenih poteh.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5531". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list Republike Slovenije, 5. oktober 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.
  3. ^ Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL), Uradni list Republike Slovenije, 4. november 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]