Nebotičnik, Ljubljana
| Nebotičnik | |
|---|---|
 Nebotičnik po obnovi, pogled proti jugu preko Slovenske ceste |
|
 Geografski položaj v Sloveniji
|
|
| Splošni podatki | |
| Tip | večnamenski |
| Lokacija | Štefanova ulica 1 Ljubljana, Slovenija |
| Koordinate | 46°03′11″N 14°30′12″E / 46.05306°N 14.50333°EKoordinati: 46°03′11″N 14°30′12″E / 46.05306°N 14.50333°E |
| Začetek gradnje | 1931 |
| Dokončano | 1933 |
| Otvoritev | 21. februar 1933[1] |
| Višina | |
| Streha | 70,35 m |
| Tehnični podatki | |
| Število nadstropij | 13 |
| Število dvigal | 3 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Naročnik | Pokojninski sklad |
| Arhitekt | Vladimir Šubic, Ladislav Kham, Ivo Medved, Marjan Mušič, Marjan Sever, Bojan Stupica |
| Statik | Stanko Dimnik |
Nebotičnik je ena najbolj prepoznanih zgradb v Ljubljani. Stoji v strogem centru Ljubljane na vogalu Slovenske in Štefanove ceste (do leta 1990 Titovi cesti). Sicer pa beseda nebotičnik pomeni zelo visoko večnadstropno stavbo s sorazmerno majhno tlorisno površino.[2]
Vsebina |
Zgodovina[uredi]
Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja 1933. Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana, gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja. V temelje ljubljanskega Nebotičnika je vzidana pesnitev Otona Župančiča "Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho".
Značilnosti[uredi]
Ob otvoritvi je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na Balkanu. Projekt je izdelal Vladimir Šubic s pomočjo Ladislava Khama, Iva Medveda (paviljon na terasi), Marjana Mušiča (tempietto na vrhu), Marjana Severja in Bojana Stupica (okovje v kavarni). Stavba je okrašena s kipom Lojzeta Dolinarja (v višini 6. nadstropja je 4 m kip v prihodnost zazrte Genije), monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim marmorjem, krasijo pa ga 4 glave penatov Franceta Goršeta, po grško-rimski mitologiji hišnih varuhov, zavetnikov doma in družine ter okrasje nad glavnim vhodom delo Borisa Kalina. V višja nadstropja je že tedaj vozilo dvigalo, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče. Kavarna je bila ob otvoritvi urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn. Stene so bile obložene s kraškim marmorjem, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih so bile žametne zavese, razgled na mesto pa veličasten.[3]
Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco stilih in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno, gred in krona začinjena s cilindričnim stebriščem s palico za zastav pa je bila dodana po zaključku stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju.
Konstrukcija je armiranobetonski skelet z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami, ki temelji na 16 betonskih vodnjakih, segajočih 18 metrov globoko vse do žive skale. Nebotičnik je visok nekaj čez 70 m. Zgrajen je potresno varno. Statik Dimnik je statiko računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor.
Prvih šest nadstropij (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. - 9. stanovanjska nadstropja. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec stekla Ivan Klein in posebno ogledalo pred vstopom v kavarno, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa. V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke pasarstva Kregar in originalna drsna vrata takrat narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.[4]
Na vrhu nebotičnika se nahaja prenovljena kavarna, ki je pred kratkim ponovno odprla svoja vrata za javnost.
Viri[uredi]
- ^ »'Sva šla na malo teraso' – ljubljanski Nebotičnik praznuje 80 let«, 24ur.com, 20.2.2013. Pridobljeno: 12.3.2013.
- ^ SSKJ
- ^ Bukovec, Alja (April/May 2011). "Nebotičnik" (v Slovene, English). Adria Airways In-Flight Magazine: 80–87. ISSN 1318-0789. http://www.adria.si/assets/Uploads/adria-inflight-APR-MAJ-2011.pdf.
- ^ Nebotičnik praznuje: [1]
Glej tudi[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
|
|||||||||||||||||||||||||||||
