Dvorec Betnava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvorec Betnava
Dvorec Betnava
Dvorec Betnava
Lega Streliška 150, Maribor
Koordinati 46°31′41.44″N 15°38′23.07″E / 46.5281778°N 15.6397417°E / 46.5281778; 15.6397417Koordinati: 46°31′41.44″N 15°38′23.07″E / 46.5281778°N 15.6397417°E / 46.5281778; 15.6397417
Arhitekt Janez Nepomuk Fuchs (ok. 1780), Josef Hueber (ok. 1780), Črtomir Mihelj (1986,1991)
Uradno ime: Maribor - Dvorec Betnava
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 13[1]
Uradno ime: Maribor - Park gradu Betnava
Razglasitev 6. oktober 1999
ID # 7866[2]
Dvorec Betnava is located in Slovenija
Dvorec Betnava
Geografska lega: Dvorec Betnava, Slovenija
Dvorec Betnava, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Dvorec Betnava, Jozef Franz Kaiser, Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser, Gradec 1830

Dvorec Betnava (nemško Schloss Windenau) je dvorec v bližini Maribora na Štajerskem. Baročni dvorec Betnava je bil razglašen kot kulturni spomenik državnega pomena.

Leta 1319 listina omenja dvorec z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in pokopališčem. V 18. stoletju so dvorec, ki je bil leta 1685 pogorel, baročno preoblikovali. Prezidali so osrednje poslopje s stopniščem in reprezentativnimi prostori, na severni strani so mu dodali kapelo, ostala tri krila pa so pustili nedotaknjena. Slavnostno dvorano so poslikali leta 1784 z baročno iluzionistično arhitekturo, ki jo dopolnjujejo alegorični prizori. Dvorec je menjal veliko lastnikov, kar so bile le plemiške rodbine, med njimi: Herberstein, Khiessl, Auersperg, Ursini-Rosenberg, Szekely, Brandis in Dürr. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej.

Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta 1784. Dvorec Betnava je sedaj v cerkveni lasti. V njem domuje Muzej Nadškofije Maribor.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7866". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]