Ljubljanski potniški promet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.
Tip družba z omejeno odgovornostjo
Panoga transport
Ustanovitev 1901
Sedež

Ljubljana, Celovška cesta 160

1000 Ljubljana
Zastava Slovenije Slovenija
Produkti mestni prevoz potnikov
vzdrževanje vozil
tehnični pregledi
Spletna stran www.lpp.si

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu holdinga Javni holding Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni transport v Ljubljani in njeni okolici.

Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene avtobusne prevoze, servisiranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, tehnične preglede vozil in homologacije ter registracije vozil.

Sedež podjetja[uredi | uredi kodo]

Sedež podjetja z upravno zgradbo, garažnimi površinami, s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v Zgornji Šiški med Celovško, Litostrojsko in Cesto Ljubljanske brigade.

Kratka zgodovina podjetja[uredi | uredi kodo]

Obdobje tramvajev (1901 - 1958)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ljubljanski tramvaj.
Tramvaj na Marijinem trgu (današnji Prešernov trg) leta 1911

Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena Splošna malo železniška družba, ki bo skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6.400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski tramvaji prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna delniška družba pod vodstvom tujega vlagatelja, podjetja Siemens & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje.

Zato se je leta 1929 Splošna maloželezniška družba preimenovala v Električno cestno železnico (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto.

Med drugo svetovno vojno je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagoen policijski uri, primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo. Vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje.

Obdobje trolejbusov (1951 - 1971)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ljubljanski trolejbus.
Trolejbus na viškem obračališču

Po vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v Ljubljana-Transport. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:

  • proga št. 1 Vič – Vižmarje
  • proga št. 6 Vič – Ježica
  • proga št. 7 Litostroj – Ajdovščina
  • proga št. 8 Litostroj – Črnuče

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971, in sicer na progi št. 1, nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

Obdobje avtobusov (1950 - danes)[uredi | uredi kodo]

Avtobus MB O 317 pred letom 1971 v remizi

Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v Viator, je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge, in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem žičnic in pripadajočih objektov na Voglu, Veliki planini, Zatrniku, Španovem vrhu, Rakitni, v Martuljku ...

Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena taksi služba (s prvimi rumenimi avtomobili Renault 12) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem SAP in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP-VIATOR, v okviru katerega je že delovala delovna organizacija Mestni potniški promet.

Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je Viator 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD INTEGRAL. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija Ljubljanski potniški promet. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah.

V času osamosvojitvene vojne je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma poškodovanih.

Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. V zadnjem desetletju je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, do posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačini sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov.

Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih prog in posameznih voženj[uredi | uredi kodo]

št. relacija obdobje obratovanja razlog ukinitve
1D Mestni log – Dolgi most P+R 3. junij 2010 - 28. februar 2011 nerentabilnost
1S Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne do 2. decembra 2012 podaljšanje linije 1B do novega obračališča pri Snagi
2 Bav. dvor > Moste > Štep. nas. > Fužine > N. Jarše
odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)
do 31. avgusta 2009 podaljšanje linije N5 do Štepanjskega naselja
3 Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem (Ned) konec 90. let 20. stol. selitev bolšjega sejma v center mesta
3L Bavarski dvor – Tovarna LEK do 26. junija 2014 podaljšanje obratovalnega časa linije 18
4 Moste – Žale – Ajdovščina – Moste začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 preusmeritev proge 2 do Novih Jarš, ki ni več krožna proga
9a Bavarski dvor – Trnovo 70. leta 20. stol. podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21.00 na vsej trasi
10 Kongresni trg – Zadobrova sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 spojitev s progo 15 v linijo 25
ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet
11 Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > N. Jarše > Bav. dvor
odhod 3.45 (Del-sob)
do 31. avgusta 2009 nerentabilnost voženj preko Sneberij
N11 Bavarski dvor – Zalog proti koncu 2013 Podaljšanje obratovalnega časa linije 11B, ki prevzame funkcijo nočne linije
15 Bavarski dvor – Medvode sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 spojitev s progo 10 v linijo 25
ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
16 Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor (V) 1971 - 2. september 2007 spojitev s progo 21 v liniji 26 (Del-sob) in 26B (Del)
podaljšanje proge do Bežigrada (Železne ceste) in preoštevilčenje v linijo 26C (Ned)
ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
17 Trg osvoboditve – Fužine 4. januar - 17. oktober 1983 podaljšanje proge 20 z Bavarskega dvora do Fužin
17 Trnovo – Barje 3. september 1984 - 1988 podaljšanje proge 19 z Bavarskega dvora do Barja
17 Letališka – Fužine (Del-sob) 1. april 1992 - 1. junij 1996 nerentabilnost, zato preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga
Kongresni trg – BTC – Letališka (Del-sob) 1. julij 1996 - 1. september 2007 podaljšanje s Kongresnega trga do NS Rudnik in preštevilčenje v linijo 27 ukinitev končnih postajališč v centru mesta
Kongresni trg – Kolosej (Ned) 2001 - 2. september 2007 skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo 27K
21 Ruski car – Šlandrova (IMP) 1980 nerentabilnost
21 Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° (Del-sob) 1. oktober 1982 - 1. september 2007 spojitev s progo 16 v linijo 26
Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° (Del) 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 spojitev s progo 16 v linijo 26B
23 Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) 1. julij 2006 - 26. junij 2014 podaljšanje linije 18 preko Večne poti do Kolodvora.
25B Zadobrova – Bavarski dvor do marca 2014 spremenjen režim odhoda (v garažo)
26 Gameljne – Beričevo (Del-sob) 3. september 2007 - 23. junij 2008 podaljšanje linije 8 in nova linija 21
predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti
B Gameljne – Brnčičeva – Beričevo (Del)
C Bežigrad (Železna cesta) – Gameljne (Ned) 9. september 2007 - 25. junij 2008 podaljšanje linij 1B in 1S
62 Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice (Del) 3. september 2012 - 2. november 2012 sprememba linij 60 in 61
- obračališče Rudnik – E. Leclerc februar - december 2001 nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja E.Leclerc
- Kolodvor – Avtosejem (Ned) okoli 1990 nerentabilnost
- Bavarski dvor – Goričane (Sob, Ned) 13. julij - 8. september 1985 kopalna proga (kopališče Na Sori)

Legenda:

  • Del -> vozi od ponedeljka do petka
  • Del-sob -> vozi od ponedeljka do sobote
  • Sob -> vozi ob sobotah
  • Ned -> vozi ob nedeljah in praznikih
  • V -> vozi vsak dan
  • ° -> podaljšanje do Dola le septembra 2002

Preglednica nekdanjih vozil[uredi | uredi kodo]

Dosedanja poimenovanja podjetja[uredi | uredi kodo]

Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade

Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu.

  • Allgemeine Oesterreichische Kleinbahgesellschaft (slov. Družba malih železnic) (6. september 1901 - 1927)
  • Splošna maloželezniška družba d.d. (1927 - 1929)
  • Električna cestna železnica (1929 - 1958)
  • Ljubljana-Transport (1958 - 1971)
  • Viator (1971 - 1977)
  • SOZD SAP-VIATOR (1977 - 1981)
  • SOZD INTEGRAL (1981 - 1989)
  • Ljubljanski potniški promet (1989 - danes)

Tabela prepeljanih potnikov v MPP[uredi | uredi kodo]

leto št. potnikov
1975 74.000.000
1980 97.500.000
1982 121.000.000
1983 130.000.000
1985 160.000.000
1995 111.000.000
2005 92.000.000
2010 43.000.000
2011 41.000.000[1]
2012 39.000.000[2]
2013 40.636.366 [3]

Mestni potniški promet[uredi | uredi kodo]

Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in voznih redih. Trenutno obratuje 32 linij v skupni dolžini 460 kilometrov. Pokrivajo približno 97 % urbanega območja Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je 97 % ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 metrov. Letno se z avtobusi prepelje približno 45.000.000 potnikov.

Avtobusne linije[uredi | uredi kodo]

Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja Mestne občine Ljubljana, nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih obljubljanskih občin.

Take linije so št. 15, 25 in 30 v Občini Medvode, št. 21 v Občini Dol pri Ljubljani, št. 6B in 19B v Občini Brezovica, št. 3B, N3B in 3G v Občini Škofljica, št. 3G tudi v Občini Grosuplje, št. 19I v Občini Ig, št. 30, 60 in 61 v Občini Vodice, št. 51, 52, 53 in 56 v Občini Dobrova-Polhov Gradec, št. 56 v Občini Horjul.

Preglednica linij in režim obratovanja[uredi | uredi kodo]

št. relacija delavnik sobota nedelja in praznik
1 VižmarjeMestni log 4.50: Bav. dvor > Vižmarje, 4.55 - 22.42 4.50: Bav. dvor > Vižmarje, 5.00 - 22.45 -
1B Mestni log – Vižmarje – Gameljne - 5.50 - 22.45
N1 Bavarski dvor – Vižmarje – Brod
Bavarski dvor – Vižmarje – Brod – Gameljne
2.50 - 4.30 & 23.40 - 0.20, 22.38: Vižmarje > Bav. dvor
22.30 - 23.50
2.50 - 4.30 & 23.40 - 0.20, 22.40: Vižmarje > Bav. dvor
22.30 - 23.50
3.50 - 5.50 & 23.40 - 0.20
22.30 - 23.50
2 Nove JaršeZelena jama 2.50 - 0.20 3.50 - 0.20
3 LitostrojRudnik 5.00 - 20.48 5.05 - 20.48 6.00 - 20.48
3B Litostroj – Rudnik – Škofljica 5.00 - 20.12 -
N3 Bavarski dvor – Rudnik 2.50 - 4.32 & 21.00 - 0.20 2.50 - 4.50 & 21.00 - 0.20 3.50 - 5.50 & 21.00 - 0.20
N3B Bavarski dvor – Rudnik – Škofljica 4.50 & 21.13 - 21.20 -
3G Bežigrad (Železna) – Rudnik – Škofljica – Grosuplje 4.20 - 23.40 4.49 - 23.40 4.49 - 23.50
5 PodutikŠtepanjsko naselje 4.55 - 20.22 5.00 - 20.20 5.55 - 20.25
N5 Podutik – Bavarski dvor – Štepanjsko naselje 2.50 - 4.30 & 20.40 - 0.20 3.50 - 5.30 & 20.40 - 0.20
6 ČrnučeDolgi most P+R 2.50 - 0.20 3.50 - 0.20
6B Bežigrad – Dolgi most – Vnanje Gorice – Notranje Gorice 4.55 - 22.35 5.30 - 22.35 5.40 - 22,35
7 Pržan – Nove Jarše 4.57 - 22.14 5.10 - 22.10 6.00 - 22.10
7L Pržan – Nove Jarše – Letališka 4.57 - 8.04 & 12.28 - 16.10 & 21.06 - 22.07 5.10 - 7.30 & 12.25 - 15.30 & 21.05 - 22.05 -
8 Gameljne – Brod – JežicaBrnčičeva 4.55 - 21.40 5.00 - 21.40 -
8B Gameljne – Brod – Bavarski dvor 21.55 22.10 -
9 Štepanjsko naselje – Trnovo 4.56 - 22.15 5.05 - 22.15 5.55 - 22.15
11 Ježica – Zalog 4.55 - 21.05 -
11B Bežigrad (Železna) – Zalog 3.30 - 4.10 & 20.35-0.20 3.30 - 0.20 4.30 - 5.10 & 22.20 - 0.20
12 Bežigrad (Železna)Vevče 4.40 - 22.50 4.40 - 23.00 5.44 - 22.30
13 Center Stožice P+R – Sostro 4.55 - 22.25 4.30 - 22.25 5.20 - 22.25
14 SavljeVrhovci 4.58 - 22.13 5.05 - 22.14 5.50 - 22.13
14B Savlje – Bokalce 5.13 - 21.45 5.00 - 21.48 6.00 - 21.48
15 StanežičeZgornje PirničeMedvode 5.30 - 21.00 -
18 Kolodvor – Živalski vrt-ZOO – I.C. Šiška – Center Stožice P+R 5.30 - 21.15 5.40 - 20.30 -
18L Kolodvor – Živalski vrt-ZOO – Litostrojska - - 8.30 - 19.30
19B Tomačevo – Barje – Podpeč – Jezero 4.55 - 22.30 5.50 - 22.15 5.50 - 22.30
19I Tomačevo – Barje – IgIška vas 4.40 - 22.45 4.50 - 22.45 5.50 - 22.30
20 Nove Stožice P+R – Fužine P+R 4.53 - 22.25 5.00 - 22.25 -
20Z Nove Stožice P+R – Fužine P+R – Zalog - 5.30 - 22.50
21 Ježica – Beričevo 4.40 - 23.05 4.40 - 21.55 -
22 Fužine P+R – Žale – Kamna Gorica 5.00 - 22.35 -
24 BizovikKodeljevoŽale 4.55 - 22.55 -
25 Medvode – Zadobrova 4.50 - 22.20 5.00 - 22.10 6.00 - 22.10
27 NS Rudnik – BTC – Letališka 5.00 - 22.08 5.00 - 22.05 -
27B Letališka – BTC – Bavarski dvor 23.05 - 23.40 23.05 -
27K Bavarski dvor – Kolosej - 23.40 16.15 - 23.45
28 Kajuhova – Mali Lipoglav v času zimskih voznih redov 5.50 - 8.30 & 11.35 - 15.30 -
28V Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav v času poletnih voznih redov 5.40 & 8.00 - 8.30 & 12.10 - 12.40 & 15.30 -
29 Kajuhova – Vevče – Tuji Grm 5.00 - 7.00 & 10.40 - 11.40 & 13.15 - 15.10 -
30 Medvode – Vodice 5.00 - 22.05 -
51 Ljubljana – Kozarje – Dobrova – Polhov Gradec 5.00 - 22.30 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 8.30 - 14.55
52 Polhov Gradec – Črni Vrh 5.20 - 21.24 - 9.05 - 14.30
53 Polhov Gradec – Suhi Dol v času zimskih voznih redov 5.45 - 16.21 -
56 Ljubljana – Podsmreka – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Šentjošt 4.30 - 22.25 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 7.00 - 12.45
60 Ljubljana – Vodice – Polje 4.50 - 22.25 5.00 - 14.30 -
61 Vodice – Polje – Vodice v času zimskih voznih redov 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 -
v pripravi
1B nedelja: Mestni log – Vižmarje – Brod ob podaljšanju linije 21 do Šentvida
8 pon - sob: Brod – Ježica P+R
pon - pet (jutr. in pop. konica): Gameljne – Brod – Ježica P+R
11 Ježica P+R – Zalog po sanaciji mostu čez Savo v Črnučah in izgradnja P+R parkirišča.
13 Center Stožice P+R – Sostro preusmeritev trase preko Kranjčeve in Dimičeve
12
12D
Bežigrad – Šentjakob – Domžale – Količevo
Bežigrad – Šentjakob – Domžale – Dob
[4]
21 pon - sob: Beričevo – Črnuče – Gameljne – Vižmarje – Šentvid
nedelja: Črnuče – Gameljne – Vižmarje – Šentvid
[5]
Avtomehanične delavnice

Shema linij[uredi | uredi kodo]

Avtobusi v mestnem potniškem prometu[uredi | uredi kodo]

V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno 219 mestnih avtobusov, ki so v uporabi v treh izvedbah vozil, in sicer 8 midi, 58 enojnih in 153 zgibnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov. Starejša zgibna ali zglobna visokopodna vozila so dolžine 16,5 metrov, novejša nizkopodna pa so dolžine 18 metrov.

Povprečna starost vozil je 9,78 let; 194 vozil je klimatiziranih, 109 jih ima videonadzorni sistem, 186 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 193 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenim slepim in slabovidnim ter 128 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički.

Midi avtobusi obratujejo na linijah št. 15, 21 in 24, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na liniji št. 13. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 2, 12, 15, 18, 18L, 19B, 19I, 21, 22, 24, 27, 27B, 27K, 28, 28V in 29, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. 3, N3, 5, N5, 6B, 8, 8B, 9, 13 in 25. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 1, 1B, N1, 3, 3B, N3, N3B, 5, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, 13, 14, 14B, 20, 20Z in 25.

Preglednica vozil[uredi | uredi kodo]

Midi avtobusi[uredi | uredi kodo]
št. vozil model tip vozila - midi 9m Wheelchair symbol.svg letnica proizvodnje in garažna številka slika
5 Kutsenits Hydra City II/III Hybrid nizkopodni Yes check.svg 2010: 061 - 065 LPP 062.jpg
1 Feniksbus FBI 83 M visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) Yes check.svg 2012: 066 LPP 066.JPG
2 Feniksbus FBI 83 M CNG visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) Yes check.svg 2013: 067
2014: 068
LPP 066.JPG
Enojni avtobusi[uredi | uredi kodo]
št. vozil model tip vozila - enojni Wheelchair symbol.svg letnica proizvodnje in garažna številka slika
1 MAN NL 202 nizkopodni X mark.svg 1993: 149 LPP NL 202.jpg
8 Mercedes-Benz O405N2* nizkopodni X mark.svg 1997: 154 (1)
1999: 155 - 161 (7)
LPP Mercedes-Benz O504N.jpg
5 MAN NL 222 nizkopodni Yes check.svg 2000: 132 - 136 LPP MAN NL 222.jpg
6 MAN NL 223 (A21) nizkopodni Yes check.svg 2003: 137 - 142 LPP MAN NL 223.jpg
2 MAN SÜ 313 (A72) visokopodni X mark.svg 2003: 595, 596 LPP MAN SÜ 313.jpg
5 Irisbus IVECO CityClass (491E) nizkopodni Yes check.svg 2004: 185 - 189 LPP Iris bus Iveco city class.jpg
2 Mercedes-Benz Citaro II (O530) nizkopodni 162X mark.svg
163Yes check.svg
2007: 162º, 163º LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg
6 Mercedes-Benz Conecto (O345) nizkopodni 164X mark.svg
165–169Yes check.svg
2007: 164º (1)
2009: 165 (1)
2010: 166 - 169 (4)
LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg
23 Irisbus IVECO Citelis 12m CNG nizkopodni Yes check.svg 2011: 100 - 119 (20)
2013: 120 - 122 (3)
Irisbus citelis LPP.jpg
Zgibni avtobusi[uredi | uredi kodo]
št. vozil model tip vozila - zgibni Wheelchair symbol.svg letnica proizvodnje in garažna številka slika
12 MAN SG 220* visokopodni X mark.svg 1987: 308, 312 (2)
1991: 321 - 330 (10)
LPP MAN SG 220.jpg
13 MAN SG 240* visokopodni X mark.svg 1994: 351 - 353, 355 - 364 LPP MAN SG 240.jpg
43 MAN NG 312 nizkopodni 370, 378 - 408 X mark.svg

409 - 419Yes check.svg

1996: 370, 378 - 383 (7)
1997: 384 - 390 (7)
1998: 391 - 408 (18)
2000: 409 - 419 (11)
LPP MAN SG 312.jpg
4 Mercedes-Benz O405GN2 nizkopodni X mark.svg 1997: 200, 202 - 204 LPP Mercedes-Benz O405GN.jpg
3 Mercedes-Benz O405GN2* nizkopodni X mark.svg 1998: 205 - 207 LPP Mercedes-Benz O405GN (2).jpg
13 MAN NG 313 (A23) nizkopodni Yes check.svg 2003: 420 - 432 LPP MAN NG 313.jpg
11 Mercedes-Benz Citaro G (O530G) nizkopodni Yes check.svg 2006: 208 - 218 LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg
14 MAN Lion's City G (NG 313, A23) nizkopodni Yes check.svg 2008: 436 - 449 LPP MAN Lion's City G.jpg
29 Mercedes-Benz Conecto G (O345G) nizkopodni Yes check.svg 2009: 219 - 222 (4)
2010: 223 - 247 (25)
MB Conecto LPP.jpg
1 IVECO Citelis 18m CNG nizkopodni Yes check.svg 2013: 450 LPP450.JPG
10 MAN Lion's City G CNG nizkopodni Yes check.svg 2014: 451 - 460

Man Lion's city CNG.jpg

Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka

Opombi:

  • * - Nadgradnja narejena pri Avtomontaži;
  • º - Vozilo je delno v značilnih barvah LPP-ja

Preizkusni avtobusi[uredi | uredi kodo]

V podjetju občasno v rednem prometu testirajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi:

  • MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985)
  • TAM 260 A 180 M (1990) - vključen, toda kasneje prodan Certusu Maribor (sedaj Veolia Transport Štajerska)
  • MAN NM 223 (A76), I&I Koper (sedaj Veolia Transport Dolenjska in Primorska) (16. - 22. september 2002 - 2004)
  • Mercedes-Benz Citaro (O530)
  • Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004)
  • King Long XMQ6121G EU (julij 2008)
  • Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) [6]
  • Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009)
  • Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) [7]
  • MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) [8]
  • Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) [9]
  • Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) [10]
  • Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011)
  • MAN Lion's City M (december 2011)
  • MAN Lion's City CNG (april 2012)
  • MAN Lion's City Hybrid (september 2013)

Medkrajevni potniški promet[uredi | uredi kodo]

Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja).

Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih ljubljanske kotline, 25 kilometrov linij je še vedno makadamskih. Prevoz na 32 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 675 kilometrov, poteka po objavljenem voznem redu. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa pa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih.

Plačilni sistem[uredi | uredi kodo]

Od žetonov k mestni kartici

Od uvedbe tramvajskega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni žetoni in različne mesečne vozovnice in sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo dotedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik, 13. oktobra 1973 sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. 20 Reboljeva – Bavarski dvor poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.[11] Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa s 10. majem 2010. Po tem datumu je plačilo možno le s plačilno kartico Urbana.

Urbana[uredi | uredi kodo]

Enotna mestna kartica ali urbana je novo plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev Mestne knjižnice Ljubljana, plačilo parkirnine v Ljubljani, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim avtobusom. Mestna občina Ljubljana je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje Ultra. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje. V tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, mdr. zaposleni v Mestni občini Ljubljana, v podjetju LPP in ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih urbanomati, v potniških centrih, trafikah, na Avtobusni postaji Ljubljana ali turistično-informacijskem centru. S 1. januarjem 2010 je urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP.

V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna neomejena možnost prestopov znotraj izbranih območij. Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah.

vrsta vozovnice tarifa za (cena v €)
1 območje 2 območji 3 območja
enkratna 1,20 1,60 2,50
šolska 20 25* (34) 25* (51)
splošna za brezposelne 17 -
upokojenska 20 40 60
splošna 37 49 63
prenosljiva 42,50 -
letna prenosljiva 420 -

Opomba:

  • * - pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja.

Shema območij[uredi | uredi kodo]

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1]
  2. ^ [2]LPP letno poročilo 2012
  3. ^ [3] LPP letno poročilo 2013
  4. ^ Vprašanja, pobude in predlogi - odgovori na svetniška vprašanja, zaporedna številka: 491 (str. 199) 14. februar 2013, Domžale.si
  5. ^ [4] 21.seja november, 2.stran
  6. ^ V Ljubljani predstavitev hibridnih avtobusov belgijskega proizvajalca Van Hool 12. junij 2009, Siol.net
  7. ^ Čistejši in učinkovitejši avtobusi v Ljubljani 17. junij 2009, Večer.com
  8. ^ V Ljubljani novi hibrid 22. december 2009, 24ur.com
  9. ^ Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna 7. april 2010, Dnevnik.si
  10. ^ MB Citaro BlueTec Hybrid v Ljubljani 21. oktober 2010, Transportal.si
  11. ^ Spet novost na mestnih avtobusih 1981, Zbor občanov (dlib.si)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]