Blejski otok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bled - Blejski otok
Blejski otok iz zraka
Blejski otok, pogled z Male Osojnice
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija Blejsko jezero
Občina Bled
Koordinati 46°21′44.44″N 14°5′24.33″E / 46.3623444°N 14.0900917°E / 46.3623444; 14.0900917Koordinati: 46°21′44.44″N 14°5′24.33″E / 46.3623444°N 14.0900917°E / 46.3623444; 14.0900917
RKD št. 5287 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 6. oktober 1999

Blejski otok je majhen otok sredi Blejskega jezera na katerem stoji srednjeveška, v baroku prezidana cerkev. Ob cerkvi stoji samostojen zvonik. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši. Površina otoka je 0.82 ha. Leži v zahodnem delu jezera in se dviga 18 m nad jezersko gladino.

Nastanek otoka[uredi | uredi kodo]

Otok je rezultat tektonskega delovanja in predpleistocenske rečne erozije. V času poledenitve je ledeniško delovanje grič iz triasnega apnenca močno preoblikovalo, znižalo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo - neolitik, vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna ribiška postojanka.

Ostanki prvih stavb segajo v 7. stoletje pr. n. št.. Na otoku so arheološko potrjena starejša predkrščanska svetišča. Arheolog A. Pleterski, ki raziskuje t.i. "sveto pokrajino", je otok povezal še z dvemi prostorskimi točki, Dobro goro in Gradiško. Skupaj naj bi te točke tvorile "sveti trikotnik" z obrednim kotom 23°, kotom med Zemljino osjo in ravnino Zemljine orbite okoli sonca, kar je navidezna razlika v višini sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. Z smiselno urejeno pokrajino naj bi si slovanski naseljenci uredili prostor [2][3]. Cerkev posvečeno Marijinemu rojstvu je bila prvič pisno omenjena v virih šele leta 1185. Marijina cerkev je nasledila več starejših staroverskih svetišč, ki so bila na Blejskem otoku od poselitve naprej[4]. Cerkev so prvič razširili briksenški škofi, ki so leta 1004 blejsko posest dobili v dar od cesarja Henrika II. Cerkev so kasneje še nekajkrat prenovili, leta 1511 zaradi potresa, ki jo je močno poškodoval. Največjo prenovo je cerkev doživela leta 1698, ko je dobila današnjo baročno podobo. Tudi sicer je otok doživel največ sprememb prav v 17.stoletju, ko sta bila med drugim (leta 1655) zgrajena tudi znano stopnišče in kapelica Matere božje, ki ju je dal zgraditi tedanji oskrbnik cerkve Maks Petschacher.

Med drugo svetovno vojno so na okupiranem ozemlju hoteli Nemci postaviti na Blejskem otoku Votanov hram. Načrt je vseboval rušitev cerkve in postavitev nemškega neopoganskega svetišča. Vir za ta nemški nacistični projekt so dobili partizanski obveščevalci[5].

Cerkev je bila po drugi svetovni vojni večkrat prenovljena. Ob cerkvi je postavljen zvonik z baročno čebulasto kapo. Poleg cerkve je na otoku še nekaj drugih stavb. Preurejene so za obisk turistov. V eni je urejena restavracija, v drugi prodaja spominkov. Na severni obali otoka je v kamnito brežino vkopana kapelica Lurške Matere božje, za cerkvijo stoji stavba namenjena oskrbnikom cerkve, na obali pa tudi manjši svetilnik. Za vse stavbe na otoku skrbi blejska župnija.

Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l. RS, št. 81/1999, 22/2002) je otok zavaroval in ga umestil na seznam kulturnih spomenikov Slovenije.

Ljudsko izročilo[uredi | uredi kodo]

V ljudskem izročilu, ki je bilo zapisano konec 19. stoletja, je bilo na Blejskem otoku "pogansko" svetišče. France Prešeren je v pesmi vključil Živin hram na Blejskem otoku, kar pa je produkt romantične dobe. Literarna konstrukcija Linharta, ki jo je povzel po prejšnjem Brezkerfeldu, po katerem naj bi na otoku stal Radegestov tempelj do katerega je bil speljan lesen most, se je verjetno oprla na ljudsko izročilo in ga priredila.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Danes je otoček priljubljena turistična točka, nanj pa so organizirani vsakodnevni izleti s pletnami, tradicionalnimi blejskimi čolni. Posebej znano je zvonjenje na zvon, ki naj bi po ljudskem izročilu tistemu, ki zvoni nanj, izpolnil vse želje. Zvon je obešen v cerkvi in ne v samostojnem zvoniku. Poleg cerkve in znamenitega kamnitega stopnišča, ki vodi do nje, je na otoku zanimivo videti tudi kip Marije Magdalene ter gotski svetilnik v bližini južnega vhoda v cerkev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5287". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Pleterski, A: Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih. - Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996
  3. ^ Makarovič, J.: Od Črne boginje do Sina božjega : slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov. - Dipartimento di linguistica, Universita degli studi di Pisa, 1998
  4. ^ Uradni list. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena, člen št.2)
  5. ^ Gaspari, Andrej: Votanov hram namesto otoške cerkve Marijinega Vnebovzetja : k pričevanjem o nacističnih namerah o neopoganskem kultnem središču na Bledu = Temple to Votan as a replacement for the Church of the Assumption on the Bled Island : testimonies on Nazi intentions to build a Neopagan Cult Center in Bled. Vojaška zgodovina, 2008. Let. 9, št. 1(14), str. 37-57

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Petrič, Franci: Slovenske božje poti, Ljubljana, Založba Družina, 2008 (COBISS) ISBN 978-961-222-692-3
  • Uradni list LRS, 29/49
  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]