Grad Pišece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Pišece
Grad Pišece
LegaPišece 1
Občina Brežice
Koordinati46°0′22″N 15°38′13″E / 46.00611°N 15.63694°E / 46.00611; 15.63694Koordinati: 46°0′22″N 15°38′13″E / 46.00611°N 15.63694°E / 46.00611; 15.63694
Uradno ime: Pišece - Grad
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.524[1]
Uradno ime: Pišece - Območje gradu Pišece
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.8763[2]
Grad Pišece se nahaja v Slovenija
Grad Pišece
Geografska lega: Grad Pišece, Slovenija
Johanna Wachtler, Grad Pišece, olje na platno, 1846

Grad Pišece ali Pišečki grad (nemško Pischätz) stoji na griču (352 mnm) severozahodno nad vasjo Pišece v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad je postavila salzburška nadškofija; njihovi ministeriali vitezi Pišečki se omenjajo med 1266 in 1353, prva ohranjena pisna omemba gradu je iz leta 1329. Pozneje so na gradu gospodarili salzburški oskrbniki in zakupniki, dokler ga 1595 ni kupil Inocenc Moscon v dedno last, vendar je salzburški nadškof ohranil na njem vrhovno fevdno pravico vse do leta 1803. Rodbina Moscon je imela grad v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Zadnji lastnik Alfred Moscon je bil pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec. Po koncu vojne so grad nacionalizirali, bogata oprema je bila raznešena, v njem pa so naselili več družin. Grad je po koncu vojne pričel propadati.

Od prvotne romanske grajske zasnove se je ohranil mogočni 36 metrov visok stanovanjski stolp z 2,5 metra debelimi zidovi iz kamnitih blokov položenih v ravnih plasteh. Kamnoseška znamenja kažejo na nastanek okoli leta 1200 ali v 1. polovico 13. stol. V kompleksu, ki razodeva številne večje prezidave, predvsem renesančne je delno ohranjena tudi romanska grajska kapela s prezidano apsido. Pred gradom je angleški vrt, kjer raste več eksotičnih dreves: med njimi tri sekvoje (obseg od 80 do 450 cm), katalpa (Catalpa sp.), platane (Platanus sp.), gledičija (Gleditsia sp.), ginko (Ginkgo biloba).

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 524«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8763«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]