Grad Pišece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Pišece
Grad Pišece
Grad Pišece
Lega Pišece 1
Koordinati 46°0′22.94″N 15°38′13.25″E / 46.0063722°N 15.6370139°E / 46.0063722; 15.6370139Koordinati: 46°0′22.94″N 15°38′13.25″E / 46.0063722°N 15.6370139°E / 46.0063722; 15.6370139
Uradno ime: Pišece - Grad
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 524[1]
Uradno ime: Pišece - Območje gradu Pišece
Razglasitev 6. oktober 1999
ID # 8763[2]
Grad Pišece is located in Slovenija
Grad Pišece
Geografska lega: Grad Pišece, Slovenija

Grad Pišece ali Pišečki grad (nemško Pischätz) stoji na griču (352 mnm) severozahodno nad vasjo Pišece v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice.

Johanna Wachtler, Grad Pišece, olje na platno, 1846

Grad je postavila salzburška nadškofija; njihovi ministeriali vitezi Pišečki se omenjajo med 1266 in 1353, prva ohranjena pisna omemba gradu je iz leta 1329. Pozneje so na gradu gospodarili salzburški oskrbniki in zakupniki, dokler ga 1595 ni kupil Inocenc Moscon v dedno last, vendar je salzburški nadškof ohranil na njem vrhovno fevdno pravico vse do leta 1803. Rodbina Moscon je imela grad v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Zadnji lastnik Alfred Moscon je bil pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec. Po koncu vojne so grad nacionalizirali, bogata oprema je bila raznešena v njem pa so naselili več družin. Grad je po koncu vojne pričel propadati.

Od prvotne romanske grajske zasnove se je ohranil mogočni 36 metrov visok stanovanjski stolp z 2,5 metra debelimi zidovi iz kamnitih blokov položenih v ravnih plasteh. Kamnoseška znamenja kažejo na nastanek okoli leta 1200 ali v 1. polovico 13. stol. V kompleksu, ki razodeva številne večje prezidave, predvsem renesančne je delno ohranjena tudi romanska grajska kapela s prezidano apsido. Pred gradom je angleški vrt, kjer raste več eksotičnih dreves: med njimi tri sekvoje (obseg od 80 do 450 cm), katalpa (Catalpa sp.), platane (Platanus sp.), gledičija (Gleditsia sp.), ginko (Ginkgo biloba).

Trenutno je grad v fazi obnove, predvidoma naj bi bil za javnost odprt do leta 2009 ali 2010.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 524". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8763". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]