Grad Kravjek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi kravjek.
Grad Kravjek
Grad Kravjek v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679
Grad Kravjek v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679
Lega Na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje v občini Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica
Koordinati 45°54′51.40″N 14°46′41.74″E / 45.914278°N 14.7782611°E / 45.914278; 14.7782611Koordinati: 45°54′51.40″N 14°46′41.74″E / 45.914278°N 14.7782611°E / 45.914278; 14.7782611
Zgrajeno 13. st.
Uradno ime: Grič Kravjek - Grad Kravjek
Razglasitev 16. avgust 1992
evid. št. 15734[1]
Grad Kravjek is located in Slovenija
Grad Kravjek
Geografska lega: Grad Kravjek, Slovenija


Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim Dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Kravjek je v preteklosti sodil med pomembnejše deželnoknežje gradove na Slovenskem. Prvi lastniki gradu, vojvode Spanheimski so z gradom upravljali preko svojih ministerialov in tako je grad prvič posredno omenjen v neki listini iz leta 1243, kjer je kot priča naveden neki Friderik castellanus de Weinek[2]. Naslednja posredna omemba gradu izvira iz leta 1254, ko je ministerial vojvode Ulrika III. Rajnboto Jetrbenški[3], kastelan na Kravjeku z neko listino podaril stiškemu samostanu dve kmetiji in dva vinograda.

Prva neposredna omemba gradu izvira iz leta 1256. Omemba gradu je zapisana v listini, ki sta jo leta 1256 podpisala Ulrik III. Spanheimski in njegov brat Filip Spanheimski, salzburški nadškof. V njej sta si razdelila dediščino po pokojnih starših. Ulrik je tako dobil Ljubljanski grad in grad Kostanjevica, Filip pa koroška gradova Himmelberg in Wernberg ter gradova Ostri vrh in Kravjek[4].

Grad Kravjek je Filip leta 1279 predal oglejskemu patriarhu[5], v lasti koroških vojvod pa je ostal vse do leta 1335, ko je prešel med deželnoknežje fevde.

Lastniki gradu in gospostva skozi čas[uredi | uredi kodo]

Razdobje Fevdalni lastnik/ Lastnik Posest v fevdu/v zastavi/v najemu/oskrbi
1243-1256 Koroški vojvoda Bernard Spanheimski 1243 kastelan spanheimski ministerial Friderik s Kravjeka, okoli 1254 kastelan spanheimski ministerial Rajnboto Jetrbenški
1256-1279 Filip Spanheimski
1279-1286 Oglejski patriarh
1286-1320 Koroške vojvode Goriški grofje od 1298 v fevdu Henrika Lavana, Kranjskega deželnega notarja,
1320- 1418 Ortenburžani v zastavi od Koroškega vojvode, deželnega kneza
1418-1456 Celjski grofje in knezi v zastavi od koroškega dež. kneza leta 1433 grof Herman II. Celjski zastavi za 600 guldnov in podeli v fevd vitezu Frideriku Ravbar-ju in njegovi ženi Ani, hčerki Hermana Egkhensteina.
1456-1764 Habsburžani v lasti rodbine vitezov/baronov Ravbarjev v dednem fevdu, cesar Friderik III. Habsburški leta 1468 podeli v fevd Juriju Ravbarju, ki ga nasledijo: Baltazar (1478), Gašper (1530), Kozma (1576), Adam (pred 1595), Janez Friderik (po 1595), Franc Adam (do 1653), baron Oton Henrik, baron Jurij Žiga (1695), baron Karel Bernard (1721 - 1764)
1764-1861 Gospodje pl. Födransberg na dražbi kupi najemnik Gregor Fedran pl. Födransberg, ki ga nasledijo dediči: Jožef - dvorni svetnik (1788), vitez pl. Avgust (1846), Avgust (1847 - 1861)
1861-1880 Kristjan Ott iz Laubacha pri Hessnu dedinji hčeri Ivana in Avgusta Ott (1880)
1880 Franc Fortuna

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15734". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ Kos, Dušan; Med gradom in mestom, str. 26
  3. ^ ARS AS 1073, Zbirka rokopisov, 148r
  4. ^ A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. Vierter Band, štev. 2627, str. 490
  5. ^ Jaksch, o.c., Fünfter Band, štev. 246.Cf Mittheilungen des instituts für österreichische Geschchtsforschung. XXII.Band. Innsbruck 1901, str. 456

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, II. Dolenjska, Tretja knjiga, Porečje Temenice in Mirne, Viharnik, Ljubljana 2002 ISBN 961-6057-34-0

Glej tudi[uredi | uredi kodo]