Grad Kravjek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glej tudi kravjek.
Grad Kravjek
Grad Kravjek v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679
LegaNa hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje v občini Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica
Koordinati45°54′51.09″N 14°46′44.57″E / 45.9141917°N 14.7790472°E / 45.9141917; 14.7790472Koordinati: 45°54′51.09″N 14°46′44.57″E / 45.9141917°N 14.7790472°E / 45.9141917; 14.7790472
Zgrajeno13. st.
Uradno ime: Grič Kravjek - Grad Kravjek
Razglasitev16. avgust 1992
evid. št.15734[1]
Grad Kravjek se nahaja v Slovenija
Grad Kravjek
Geografska lega: Grad Kravjek, Slovenija
Od mogočnega gradu danes ostal le del zidu
Današnji pogled gradu.

Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Kravjek je v preteklosti sodil med pomembnejše deželnoknežje gradove na Slovenskem. Prvi lastniki gradu, vojvode Spanheimski so z gradom upravljali preko svojih ministerialov in tako je grad prvič posredno omenjen v neki listini iz leta 1243, kjer je kot priča naveden neki Friderik castellanus de Weinek[2]. Naslednja posredna omemba gradu izvira iz leta 1254, ko je ministerial vojvode Ulrika III. Rajnboto Jetrbenški[3], kastelan na Kravjeku, z neko listino podaril stiškemu samostanu dve kmetiji in dva vinograda.

Prva neposredna omemba gradu izvira iz leta 1256. Omemba gradu je zapisana v listini, ki sta jo leta 1256 podpisala Ulrik III. Spanheimski in njegov brat Filip Spanheimski, salzburški nadškof. V njej sta si razdelila dediščino po pokojnih starših. Ulrik je tako dobil Ljubljanski grad in grad Kostanjevica, Filip pa koroška gradova Himmelberg in Wernberg ter gradova Ostri vrh in Kravjek[4].

Grad Kravjek je Filip leta 1279 predal oglejskemu patriarhu[5], v lasti koroških vojvod pa je ostal vse do leta 1335, ko je prešel med deželnoknežje fevde.

Lastniki gradu in gospostva skozi čas[uredi | uredi kodo]

Razdobje Fevdalni lastnik/ Lastnik Posest v fevdu/v zastavi/v najemu/oskrbi
1243-1256 Koroški vojvoda Bernard Spanheimski 1243 kastelan spanheimski ministerial Friderik s Kravjeka, okoli 1254 kastelan spanheimski ministerial Rajnboto Jetrbenški
1256-1279 Filip Spanheimski
1279-1286 Oglejski patriarh leta 1279 gradiščan Tomaž s Kravjeka
1286-1320 Koroške vojvode Goriški grofje leta 1293 gradiščan Uschalk (Wulfing) Gall;

leta 1296 gradiščan Friderik de Weinek;

leta 1305 gradiščan Tomaž s Kravjeka

od 1314 v fevdu Henrika Lavanta, Kranjskega deželnega notarja, in kasnejšega Kranjskega vicedoma;

1320- 1418 Ortenburžani v zastavi od Koroškega vojvode, deželnega kneza v fevdu Peter z Liemberga do vsaj od 1335; njihovi gradiščani gradaška veja Hmeljniško-Turjaških

od leta 1378 gradiščani ortenburški vitezi Reynmani iz zgornje Gorenjske - vitez Ernest s Kravjeka

1418-1456 Celjski grofje in knezi v zastavi od koroškega dež. kneza leta 1433 grof Herman II. Celjski zastavi za 600 guldnov in podeli v fevd vitezu Frideriku Ravbar-ju in njegovi ženi Ani, hčerki Hermana Egkhensteina.
1456-1764 Habsburžani v lasti rodbine vitezov/baronov Ravbarjev v dednem fevdu, cesar Friderik III. Habsburški leta 1468 podeli v fevd Juriju Ravbarju, ki ga nasledijo: Baltazar (1478), Gašper (1530), Kozma (1576), Adam (pred 1595), Janez Friderik (po 1595), Franc Adam (do 1653), baron Oton Henrik, baron Jurij Žiga (1695), baron Karel Bernard (1721 - 1764)
1764-1861 Gospodje pl. Födransberg na dražbi kupi najemnik Gregor Fedran pl. Födransberg, ki ga nasledijo dediči: Jožef - dvorni svetnik (1788), vitez pl. Avgust (1846), Avgust (1847 - 1861)
1861-1880 Kristjan Ott iz Laubacha pri Hessnu dedinji hčeri Ivana in Avgusta Ott (1880)
1880 Franc Fortuna

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15734«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. Kos, Dušan; Med gradom in mestom, str. 26
  3. ARS AS 1073, Zbirka rokopisov, 148r
  4. A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. Vierter Band, štev. 2627, str. 490
  5. Jaksch, o.c., Fünfter Band, štev. 246.Cf Mittheilungen des instituts für österreichische Geschchtsforschung. XXII.Band. Innsbruck 1901, str. 456

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar, Ivan (2002). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. Knj. 3, Porečje Temenice in Mirne. Ljubljana : Viharnik. COBISS 118300672. ISBN 961-6057-34-0.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]