Grad Kravjek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi kravjek.
Grad Kravjek
Lega Leščevje
Uradno ime: Leščevje - Ruševine gradu Kravjek
evid. št. 15734[1]
Grad Kravjek na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679

Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo nad dvorom Mačerole severozahodno od Muljave na Dolenjskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Kravjek je v preteklosti sodil med pomembnejše deželnoknežje gradove na Slovenskem. Prvi lastniki gradu, vojvode Spanheimski so z gradom upravljali preko svojih ministerialov in tako je grad prvič posredno omenjen v neki listini iz leta 1243, kjer je kot priča naveden neki Friderik castellanus de Weinek[2]. Naslednja posredna omemba gradu izvira iz leta 1254, ko je ministerial vojvode Ulrika III. Rajnboto Jetrbenški, kastelan na Kravjeku z neko listino podaril stiškemu samostanu dve kmetiji in dva vinograda.

Prva neposredna omemba gradu izvira iz leta 1256. Omemba gradu je zapisana v listini, ki sta jo leta 1256 podpisala Ulrik III. Spanheimski in njegov brat Filip Spanheimski, salzburški nadškof. V njej sta si razdelila dediščino po pokojnih starših. Ulrik je tako dobil Ljubljanski grad in grad Kostanjevica, Filip pa koroška gradova Himmelberg in Wernberg ter gradova Sostro in Kravjek[3].

Grad Kravjek je Filip leta 1279 predal oglejskemu patriarhu[4], v lasti koroških vojvod pa je ostal vse do leta 1335, ko je prešel med deželnoknežje fevde.

Lastniki gradu in gospostva skozi čas[uredi | uredi kodo]

Razdobje Fevdalni lastnik/ Lastnik Posest v fevdu/v zastavi/v najemu/oskrbi
1243-1256 Koroški vojvoda Bernard Spanheimski 1243 kastelan spanheimski ministerial Friderik s Kravjeka, okoli 1254 kastelan spanheimski ministerial Rajnboto Jetrbenški
1256-1279 Filip Spanheimski
1279-1286 Oglejski patriarh
1286-1320 Koroške vojvode Goriški grofje od 1298 v fevdu Henrika Lavana, Kranjskega deželnega notarja,
1320- 1418 Ortenburžani v zastavi od Koroškega vojvode, deželnega kneza
1418-1456 Celjski grofje in knezi v zastavi od koroškega dež. kneza leta 1433 grof Herman II. Celjski podeli v fevd vitezu Frideriku Ravbar-ju
1456-1764 Habsburžani v lasti rodbine vitezov/baronov Ravbarjev v dednem fevdu, cesar Friderik III. Habsburški leta 1468 podeli v fevd Juriju Ravbarju, ki ga nasledijo: Baltazar (1478), Gašper (1530), Kozma (1576), Adam (pred 1595), Janez Friderik (po 1595), Franc Adam (do 1653), baron Oton Henrik, baron Jurij Žiga (1695), baron Karel Bernard (1721 - 1764)
1764-1861 Gospodje pl. Födransberg na dražbi kupi najemnik Gregor Fedran pl. Födransberg, ki ga nasledijo dediči: Jožef - dvorni svetnik (1788), vitez pl. Avgust (1846), Avgust (1847 - 1861)
1861-1880 Kristjan Ott iz Laubacha pri Hessnu dedinji hčeri Ivana in Avgusta Ott (1880)
1880 Franc Fortuna


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15734". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ Kos, Dušan; Med gradom in mestom, str. 26
  3. ^ A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. Vierter Band, štev. 2627, str. 490
  4. ^ Jaksch, o.c., Fünfter Band, štev. 246.Cf Mittheilungen des instituts für österreichische Geschchtsforschung. XXII.Band. Innsbruck 1901, str. 456

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, II. Dolenjska, Tretja knjiga, Porečje Temenice in Mirne, Viharnik, Ljubljana 2002 ISBN 961-6057-34-0

Glej tudi[uredi | uredi kodo]