Josip Jurčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Josip Jurčič
Josip jurcic.jpg
Josip Jurčič
Rojstvo 4. marec 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Muljava
Smrt 3. maj 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (37 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pisatelj, novinar in avtor


Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Josip Jurčič se je rodil 4.marca 1844 na Muljavi kot sin revnih kmečkih staršev. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

V njegov spomin so poimenovali Jurčičev trg v Ljubljani ter ulico v Novem mestu. Prav tako se po njem imenuje Jurčičeva pot, ki se začne v Višnji Gori in konča pri rojstni hiši Josipa Jurčiča na Muljavi. Hiša je obnovljena in je ena od spomenikov kmečkega stavbarstva na Slovenskem. Kulturno društvo Josip Jurčič poleg te domačije tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela na prostem.

Delo[uredi | uredi kodo]

Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi

Josip Jurčič je pričel ustvarjati v dijaških letih, ko si je zapisoval slišane zgodbe in drugo ljudsko gradivo. Kot rezultat zbiranja le-tega je izšla Pripovedka o beli kači (1861). Na njegovo ustvarjanje so vplivale pravljice, anekdote in pripovedke ljudskega izročila, ki mu jih je pripovedoval njegov ded. Pripovedi je zbral in izdal v zbirki Spomini na deda (1863) in v kratki povesti Prazna vera (1863).

Leta 1864 je Mohorjeva družba izdala in s stotimi goldinarji nagradila zgodovinsko povest Jurij Kozjak, slovenski janičar in črtico Jesenska noč med slovenskimi polharji. V literarni reviji Slovenski glasnik pa sta bili izdani povesti Domen (1864) in Jurij Kobila (1865).

V gimnazijskih letih je najraje prebiral angleškega romanopisca Walterja Scotta. Na njegovo ustvarjanje pa so prav tako vplivala dela Frana Levstika, predvsem delo Popotovanje iz Litije do Čateža (1858), Napake slovenskega pisanja (1858) in Martin Krpan (1858). Tako je postal Jurčič najpomembnejši uresničevalec Levstikovega literarnega programa.

Leta 1869 je poskušal v Mariboru ustanoviti nov časnik Glasnik, list za zabavo, književnost in pouk, vendar je časnik doživel le eno izdajo. Leta 1880 je Josip Stritar napovedal prenehanje izdajanja Zvona, zato je Josip Jurčič skupaj z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tavčarjem ustanovil nov leposlovni list v Ljubljani, z naslovom Ljubljanski zvon. Prva številka je izšla leta 1881. Jurčič je za časnik napisal Rokovnjače (1881), vendar je zaradi bolezni dodelal le enajst poglavij, ostala poglavja pa je po Jurčičevemu načrtu spisal Janko Kersnik. Hkrati je za Ljubljanski zvon pisal zgodovinsko tragedijo Veronika Deseniška (1886), le-to je dokončal, popraviti pa mu je zaradi bolezni ni uspelo.

Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov in realističnih pisateljev. V slovensko literaturo je uvedel nove pripovedne oblike: črtice (Jesenska noč med slovenskimi polharji, 1864), pripovedke (Spomin na deda, 1863), povesti (Domen, 1864) in romane. Jurčičev Deseti brat, 1866) velja za prvi slovenski roman, dramsko delo Tugomer (1876) pa za prvo slovensko tragedijo. V svojih delih je kot najpogostejšo pripovedno obliko uporabljal dialog. Tematika njegovih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebneži. V svoja dela je vpletal kmečke značaje in slovensko narodno vprašanje.

Mladinska književnost[uredi | uredi kodo]

Josip Jurčič ni znan po tipičnih mladinskih delih, saj njegova snov zajema predvsem življenje in prigode starejših kmečkih ljudi, tematike turških vpadov na Slovensko, vojaških beguncev, ljubljanske mestne zgodovine, kmečkih uporov, francoske okupacije in pokristjanjevanja. Zaradi zanimivega dogajanja in predvsem smešne vsebine in ravnanj glavnih književnih oseb, pa sodita v mladinsko književnost humoreski Vrban Smukova ženitev (1865) in Kozlovska sodba v Višnji Gori (1867). Med mladinsko književnost se uvršča tudi povest Jurij Kozjak (1864).

Jurčičevo najbolj prevajano delo je Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki je bila prevedena v šest evropskih jezikov, načrtujejo pa prevode v deset jezikov.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Roman Deseti brat
Roman Doktor Zober
Dramsko delo Tugomer

Prozna dela[uredi | uredi kodo]

Črtica[uredi | uredi kodo]

Novele[uredi | uredi kodo]

Povesti[uredi | uredi kodo]

Pripovedke[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

Humoreska[uredi | uredi kodo]


Dramska dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]