Grad Bogenšperk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Bogenšperk
Vhodni trakt
Vhodni trakt
Lokacija Bogenšperk
Koordinati 46°1′24.83″N 14°51′26.64″E / 46.0235639°N 14.8574°E / 46.0235639; 14.8574Koordinati: 46°1′24.83″N 14°51′26.64″E / 46.0235639°N 14.8574°E / 46.0235639; 14.8574
Arhitekt Oton Jugovec (3/4 20. stol.)
Uradno ime: Bogenšperk - Grad Bogenšperk
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 29[1]
Grad Bogenšperk se nahaja v državi Slovenija
Geografski položaj: Grad Bogenšperk, Slovenija

Grad Bogenšperk (412 mnm) leži v občini Šmartno pri Litiji. Renesančni grad je lepo obnovljen in je zaradi svoje zgodovine eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Grad je večinoma dvonadstropna stavba s štirimi raznorodnimi trakti, ki povezujejo stolpe in obdajajo notranje dvorišče.

Najstarejši del gradu je severovzhodni stolp, ki je prvotno stal samostojno in služil tudi kot bivalni prostor. Preko lesenega mostu je bil kasneje povezan z jugovzhodnim stolpom, ki je služil kot obrambni stolp in je bil mnogo višji od ostalega gradu (leta 1759 je strela na njem zanetila požar, ki je objekt močno poškodoval, tako da nikdar ni bil obnovljen v prvotni višini). Grad je pozidan na skali, ena od zanimivosti pa je tudi globok vodnjak, izklesan v živo skalo.

Grad je po vsej verjetnosti v sedanji obliki začela graditi plemiška rodbina Wagen po znamenitem potresu leta 1511. V tem potresu je bil močno poškodovan bližnji grad Lihtenberk, last Boltežarja Wagna. Po smrti Jurija, zadnjega člana družine Wagen leta 1630 je grad zamenjal več lastnikov in ga je končno leta 1672 kupil Janez Vajkard Valvasor. Temeljito ga je obnovil in opremil. V njem je imel grafično delavnico, knjižnico in zbirko kuriozitet. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige »Slava vojvodine Kranjske«, natisnjene v nemškem jeziku, se je močno zadolžil, prisiljen je bil prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi 1692 ter se z družino preseliti v Krško. Za njim se je na gradu znova zamenjalo več lastnikov. Zadnji plemiški lastniki gradu je bila rodbina Windischgrätz. Grad so zapustili leta 1943, notranja oprema pa je bila v medvojnem obdobju uničena ali raznešena. Po drugi svetovni vojni je bila v gradu vojaška bolnišnica. Kar 15 let so v njem živeli jezuiti, ki so ga obnavljali toliko, da ni še bolj propadel. Leta 1972 se je začela sistematična obnova gradu, ki jo je več kot dvanajst let vodil umetnostni zgodovinar Milan Železnik. Pri prenovi so sodelovali tudi študenti umetnostne zgodovine. Pred vhod v grad so postavili spomenik Valvasorju. Konservator je postavil koncept vsebin, ki ga je kasneje nadgradil Modest Erbežnik. V prenovljenih prostorih so sedaj:

  • muzejske zbirke:
    • Valvasorjeva delovna soba in rekonstrukcija tiskarne grafik
    • Vraževerje in čarovništvo
    • Ljudske noše
    • Geološka zbirka domačina Blaža Zarnika (zbrane so vse kamnine iz občine Šmartno pri Litiji)
    • Geodetska zbirka
    • Lovska zbirka
  • poročna dvorana, slavnostna dvorana ali knjižnica (nadstropje)
  • rekonstruirana kapela (pritličje)
  • gostinski lokal
  • (park z lipovim drevoredom ob gradu)

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]