Trg republike, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trg republike

Trg republike (nekdanji Trg revolucije) je največja ploščad in trg v Ljubljani, ki leži zahodno od starega mestnega jedra in vzhodno od parka Tivoli. Trenutno je na večjem delu urejeno parkirišče v zasebni lasti, dvignjeni deli pa so funkcionalna zemljišča stavb ob trgu. Čez Plečnikov trg in s podhodom se trg povezuje s parkom Zvezda in Kongresnim trgom ter srednjeveškim jedrom mesta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na področju današnjega Trga republike se je nahajalo severno obzidje Emone in blizu le-tega tudi več antičnih stavb ter zgodnjekrščansko središče. Med izkopavanji so arheologi pod vodstvom Ljudmile Plesničar našli več dragocenih artefaktov, ki so v Mestnem muzeju Ljubljana. Na praznem prostoru so Turjaški uredili velik, baročno koncipiran vrt. Ta je postal del zaledja Uršulinskega samostana. Rob vrta so pozidali med obema vojnama. Vanj so posegle tudi Uršulinke. Jedro trga pa so pozidali po letu 1960

Med leti 1962 in 1982 je bila opravljena večja arhitekturna pozidava trga in okolice, ki jo je opravila skupina arhitektov, ki jo je vodil Edvard Ravnikar. Z njim so sodelovali (Anton Bitenc, Miloš Bonča, Jože Koželj, Anton Pibernik, Franc Rihtar, Vladislav Sedej in številni drugi). Najprej so leta 1963 zgradili parkirno hiše. Oktobra 1964 je bila gradnja prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. Leta 1965 je bil zgrajen prizidek k Šubičevi gimnaziji, leta 1971 trgovski objekt Maximarket in stolpnica NLB s prizidkom in ploščadjo. Leta 1975 je bil urejen uršulinski del in postavljen spomenik revoluciji. V nadaljevanju je bila dograjena še druga stolpnica s prizidkom. Cankarjev dom, so začeli graditi leat 1979 in končali 1981.

26. junija 1991 je predsednik Milan Kučan na trgu razglasil samostojnost Slovenije, pri čemer je bila prvič javno dvignjena nova zastava Slovenije. Na drogu so jo dvignili častniki TO RS: Bojan Šuligoj, Andrej Kocbek, Uroš Krek, Goran Vidrih in Stojan Ledinek.[1] V spomin na ta dogodek se na trgu vsako leto odvija slovesnost ob obletnici tega dogodka.

Oktobra 2005 se je spremenilo lastništvo trga; Mestna občina Ljubljana je morala predati površino podjetju BSL d.o.o. s sedežem v Švici. Podjetje je lastnik podzemne garaže pod trgom, ki predstavlja streho objekta, zato je bila ta po eni od odločb sodišča prav tako njegova last.[2] Aprila 2011 je bil dosežen dogovor s podjetjem BSL, po katerem bo trg ponovno prešel v občinsko last; občina mu namerava spremeniti namembnost.[3]

Stavbe in spomeniki[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejše zgradbe okrog trga so:

Na drugi strani Šubičeve ulice stoji Stavba Državnega zbora Republike Slovenije in Park narodnih herijev.

Na trgu stoji tudi več spomenikov. Največji je Spomenik revolucije, delo kiparja Draga Tršarja in Vladimirja Braca Mušiča, ki je bil odkrit leta 1975. Velika bronasta plastika še danes sodi med največje javne plastike v državi. Prostor je uredil arhitekt Edo Ravnikar. Kip v likovnem pogledu simbolizira maso v gibanju. Kipar je z delom začel leta 1964, pri izdelavi pa mu je pomagalo še kakih deset sodelavcev, med njimi tudi kiparjev brat, akademski kipar Dušan Tršar. V bron je bil odlit v Zagrebu v 170 kosih, ki so jih zvarili v štiri večje kose in pripeljali v Ljubljano. Spomenik je težak 19 ton in je sestavljen iz geometričnih ploskev, vertikal in trikotnikov. Kiparska kompozicija po kiparjevih besedah predstavlja sklop zbiranja, borbe in revolucionarne zmage.

V bližini so leta 1981 postavili še spomenik Edvardu Kardelju, delo Draga Tršarja in arhitekta Fedja Koširja.

Pomemben je še Cankarjev spomenik postavljen let 1982. Po več natečajih je bil končno izbran osnutek Slavka Tihca. Spomenik je sestavljen iz lamel, visok je 3,3 m, v širino in globino pa meri 2,6 m. Na njem je poleg Cankarjevega obraza viden še njegov podpis in rokopisni citat: "Moje delo je slutnja zarje". Spomenik je bil slovesno odkrit 10. maja 1982.

Drugo[uredi | uredi kodo]

V bližini (na Erjavčevi cesti) se nahaja zgodnjekrščanski center z bazenom krstilnice in mozaičnimi okrasi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Revija Obramba: 40 let ustanovitve TO Slovenije - Skozi 40 let izhajanja Revije Obramba (Defensor, Ljubljana, november 2008), 47.
  2. ^ »Trg republike je švicarska last« (4.10.2005). Delo. Pridobljeno 30.1.2009.
  3. ^ Pahor, Peter (2.4.2011). "Trg republike spet v občinske roke". Dnevnik. Pridobljeno dne 17.4.2011. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]