Park Tivoli, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Park Tivoli
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Park Tivoli, Ljubljana se nahaja v državi Slovenija
Tip Mestni park
Lokacija Ljubljana, Slovenija
Koordinati 46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667Koordinati: 46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667
Nastanek 1813 (1813)

Park Tivoli je največji park v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Načrt za park je izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813.

Deček z jeguljo

Dobro stoletje kasneje, med leti 1921 in 1939, je Jože Plečnik delno preuredil podobo parka.

Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, fontane in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in Jakopičev drevored, ki ga je načrtoval Plečnik.

Sam park so nato v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili ribnik, botanični vrt, rastlinjak, otroško igrišče, letno kopališče Ilirija (1929), športno dvorano Tivoli (1965; arhitekt Marjan Božič), pokrito kopališče s fitnesom (1973; arhitekt Fedja Košir),... Poleg tega se v parku nahajajo še odprta igrišča za tenis, košarko, kotalkanje in mini golf. Pozneje so dodali še pokrite bazene s fitnesom in kegljiščem.

V parku sta še dva pomembnejša objekta: Cekinov in Tivolski grad.

Leta 2000 je Mestna občina Ljubljana objavila natečaj za ureditev območja letnega telovadišča Ilirija v parku, a je projekt zamrl.

Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s 509 ha.

Ribnik[uredi | uredi kodo]

Tivolski park okoli leta 1850
Glavni članek: Tivolski ribnik.

Približne mere: dolžina 140 m, širina 50 m, globina 0,9-1,3 m, površina, prostornina 5000-7700 m3.[1]

Leta 1880 so v parku Tivoli uredili ribnik, ki so mu meščani preprosto rekli “bajer”. Ribnik je nastal z izkopom je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in druge ribe in seveda žabe.

Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku.

Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krelj, Živa (2007). "Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija". Ekološki status ribnika Tivoli. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]