Ljubljanski grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljanski grad
Stolp z zastavo mesta
Stolp z zastavo mesta
Lega Grajska planota 1 (severozahodni rob slemena Grajskega griča nad jedrom mesta Ljubljane)
Koordinati 46°2′56.74″N 14°30′29.89″E / 46.0490944°N 14.5083028°E / 46.0490944; 14.5083028Koordinati: 46°2′56.74″N 14°30′29.89″E / 46.0490944°N 14.5083028°E / 46.0490944; 14.5083028
Uradno ime: Ljubljana - Grad
Razglasitev 22. februarja 1986 [1]
evid. št. 340
Ljubljanski grad is located in Slovenija
Ljubljanski grad
Geografska lega: Ljubljanski grad, Slovenija
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči.

Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na Grajskem griču.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad zamenjal v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati.

V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. Mestna občina Ljubljana je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali prebivalci gradu do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let 20. stoletja se je začelo več kot 35-letno obdobje obnavljanja gradu. V 90. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu poročnih svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), v 3. tisočletju pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav.

Na grajskem griču, v neposredni bližini gradu, je tudi spomenik puntarjem, upornim tlačanom.

Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 04. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod Ljubljanski grad.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Šance[uredi | uredi kodo]

Ostanke utrdb na grajskem griču v Ljubljani je arhitekt Jože Plečnik preuredil v zanimivo sprehajališče.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 340". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]