Grad Pobrežje
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Leta 1547 je vas kupil hrvaški plemič Ivan Lenković, ki je tu nato naselil Uskoke. V belokranjskem muzeju v Metliki [1] je shranjen njegov kamnjeni grb ki je bill del grada.
Lenković, ki je pozneje postal general vojne krajine, je nato zaprosil takratnega avstrijskega cesarja Ferdinanda I. za graditev gradu v vasi. Le-ta mu je prošnjo leta 1550 odobril; grad Pobrežje je bil zgrajen leta 1557 kot utrdba proti turskih vpadov. Po graditvi je grad postal glavna obrambna fortifikacija Bele krajine na tem področju. Temu naj bi služilo tudi naselitev Uskokov. Po Stoparjevi knjigi je bil grad poimenovan po nemško Freienturn ( na slikah dostikrat tudi Freyenthurn = »freier Turm« (svobodni stolp) ker ga niso mogli Turki zavzvet. Pobrežje naj bi pa pomenilo raj pod brezami.
Leta 1564 je grad kupil Krištof Purgstall. Podedoval ga je njegov sin Adam Purgstall. Kasnejšsi gospodarji so bili Katarina Gall (rojena Gusič), Janez Krištof, Janez Balazar, Jernej in Mihael Monfrienoma.
Do leta 1743 so bili lastniki rodbina Purgstall. Od takrat naprej pa Andrej Danijel grof Barbo in rodbina Apfalter. Po njih Julij Mazzelet (poštar v Gradcu), hotelir Danijel Makar iz Metlike oziroma Petr Rauch (oskrbnik na Krupi). V knjigi Majde Smole so opisani lastniki gradu.[2]
Zgodovina gradu je opisana v knjigi Ivana Stoparja.[3]
Druga svetovna vojna [uredi]
Lega grada je bila zelo ugodno v srednjeveških časih in zidi so bili dovolj močni ko ni bilo topov. To se je seveda vse spremenilo v sodobnih časih. Grad je bil med drugo svetovno vojno dvakrat požgan, nazadnje 22. marca leta 1945. V povojnem času so na žalost damačini iz okolice in posebno iz vasi Adlešiči uporabljali kamenje za obnovo hiš. Zato je danes tako malo ohranjeno od gradu.
Sedanjost [uredi]
Danes je grad v bistvu v razvalinah. Eden od bivših stolpov je v stanovanje preurjen in naseljen. Ohranjen je poznogotski portal in tako imenovana Generalija ki je naseljena. Podoba gradu je ohranjena v predvojnih fotografijah. Nekatere od teh so natiskane v Stoparjevi knjigi, ene lepa črno-belo fotografija pa je na ogled v bifeju kmetijske zadruge v Adlešičih.
Leta 1697 je bila zgrajena še grajska cerkev svetega Florijana, ki pa je danes v ruševinah.
Galerija [uredi]
Opombe in viri [uredi]
- ^ http://www.belokranjski-muzej.si/
- ^ Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982
- ^ Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji 2, Dolenjska. Knj. 5, Bela krajina, Viharnik, 2004
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grad Pobrežje |
