Grad Konjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Konjice
Grad, Konjice Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, bakrorez, Gradec, 1681

Grad Konjice (nemško Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.

Vsebina

Arhitektura [uredi]

Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu zasnove v spodnjih zidovih je opazno romansko zidovje in romanski je tudi mali stolp na vzhodnem delu. Večina še ohranjenega zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokotni gotski stolp (danes obnovljen), ki so ga v 14. stoletju prislonili k palaciju (stanovanjski stavbi), pa tudi masivni obrambni obzidni plašč, ki na severni strani obdaja nekdanje notranje grajsko dvorišče. Kasneje so dodali stanovanjske trakte, obod pa utrdili s pasom renesančnih utrdb, med njimi je bastija s skoraj štirimetrskimi zidovi. Grad v svoji današnji podobi je značilen primer raščenega gradu, ki se je iz manjšega romanskega zametka postopno razvil v obsežen grajski kompleks. V razvalinah so vidne romanske, gotske in renesančne arhitekturne sestavine, vso zasnovo pa še sedaj obvladuje večnadstropni gotski bergfrid.

Zgodovina [uredi]

Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje Štajerske), je potekala po Konjiški gori, zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in varoval prehod in cesto k žičkemu samostanu. Stolpasto jedro gradu z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.

Nagrobnik "viteza Ortolfa de Gonvitz" (Ortolfa Konjiškega) pri nadžupnijski cerkvi

Sezidati ga je dal prvi po imenu znani ministerial štajerskega mejnega grofa Otokarja III., leta 1175 izpričani Ortolf I. Konjiški. Konjiški gospodje (de Gonvicz) so prvič omenjeni leta 1148 (po drugih virih leta 1165), leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot castrum Gonuvviz (leta 1312 kot havs Gonewitz in leta 1362 kot vest ze Gonwiz). V letih 1329 - 1385 so grad posedovali Viltuški gospodje, vmes je leta 1365 začasno prešel v roke Celjskih grofov, leta 1385 pa po dedni pogodbi v posest Devinskih gospodov. Leta 1406 sledijo Walseeji, ki pa so tako kot ostale svoje gradove, tudi Konjiškega izgubili v bitki, ki je bila posledica spora z Leopoldom IV. in vojvodo Ernestom Železnim. Leta 1417 so sklenili mir in dobili grad vrnjen. Z izumrtjem rodu Walseejevih preide leta 1466 grad v cesarsko last. Leta 1487 je grad obiskal potopisec Paolo Santonino, ki je svoj obisk na gradu podrobno opisal. Oskrbniki in zastavniki so bili: leta 1511 Adam Svetkovič, nato leta 1572 Ivan plemeniti Khiessl s Fužin, leta 1592 Žiga Tattenbach, vmes za kratek čas nadvojvoda Ferdinand, leta 1597 dediči Tattenbach, ki so imeli v posesti grad Konjice do leta 1671, ko so zaradi sodelovanja v zaroti proti cesarju v Gradcu obglavili Ivana Erazma Tattenbacha. Grad so leta 1692 prodali Žički kartuziji, ki jo je leta 1783 po jožefinskih reformah nasledil verski sklad. Leta 1826 je grad odkupil knez Weriand zu Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca 2. svetovne vojne. Grad je bil verjetno opuščen že v času lastništva kartuzijanov.

Reference [uredi]


Viri [uredi]

Glej tudi [uredi]


Zunanje povezave [uredi]

Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grad Konjice


Grad  Ta članek o gradu, dvorcu oz. palači je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grad_Konjice&oldid=3580684«