Grad Reštanj
| Grad Reštanj | |
|---|---|
 Ruševina gradu Reštanj 2011 | |
  Grad Reštanj Geografska lega: Grad Reštanj, Slovenija | |
| Lega | Reštanj Mestna občina Krško |
| Koordinati | 46°2′38.81″N 15°29′11.98″E / 46.0441139°N 15.4866611°EKoordinati: 46°2′38.81″N 15°29′11.98″E / 46.0441139°N 15.4866611°E |
| Uradno ime: Reštanj - Ruševine gradu Reštanj | |
| evid. št. | 12859[1] |
Grad Reštanj (nemško Reichstein) je nekoč stal v naselju Reštanj v občini Krško.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prva neposredna pisna omemba gradu sega v leto 1304. Leta 1206 se omenja vitez Albert de Reichenstein. Na začetku 15.stoletja rod Reštanjskih vitezov izumre. Leta 1479 so grad zavzeli Obri, Matija Korvin (Kralj Matjaž) . Po ustnem izročilu naj bi na grad streljali z dolgimi verigami, katere so razruvale zidovje in so po njih osvajalci preplezali v grad. Leta 1573 so grad razvalili kmečki uporniki in pobili vse razen ene grajske hčere, ki je storila samomor s tem, da je skočila v vodnjak. Njene druge sestre k sreči takrat ni bilo na gradu in je šla po incidentu živet v Studeniški samostan. Od tedaj naprej grad ni bil več obnavljan. Leta 1629 je stalo samo še nekaj zidovja, kmetje so kamenje porabljali za gradno svojih domov.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12859«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.
- Ivan Lapajne, Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev, Ljubljana leta 1884.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
»Gradovi v Sloveniji: Reštanj«. Slosi.info.