Hrvaško-slovenski kmečki upor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hrvaško-slovenski kmečki upor je bil najpomembnejši kmečki upor na slovenskem ozemlju, ki se je dogajal v letih 1572 in 1573. Ta upor se je prenehal že po štirinajstih dneh.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Vzrokov za kmečke upore je bilo veliko, med najpomembnejše za začetek hrvaško-slovenskega pa zgodovinarji štejejo večanje bremen na Tahijevih posestvih, ki so se odražale v dajatvah, pretirani tlaki, brezpravnosti podložnikov, izvajanje terorja nad kmečkim prebivalstvom.

Načrt upornikov[uredi | uredi kodo]

Uporni kmetje so želeli povezati ozemlje Banske Hrvaške in večino slovenskega ozemlja do morja ter ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu. Sami so želeli pobirati dajatve, činž ali cenzus ter davke, hkrati pa je bila njihova ideja odpreti ceste svobodni kmečki trgovini.

Hrvaško-slovenski kmečki upor v slovenski literaturi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Kmečki upori v literaturi.
Hrvaško-slovenski upor je l. 1937 v svoji drami Velika puntarija predstavil Bratko Kreft, ki je v uvodu v dramo napisal tudi krajšo študijo o kmečkih uporih na Slovenskem.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Več avtorjev, 2000. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga.