Hrvaško-slovenski kmečki upor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hrvaško-slovenski kmečki upor je bil najpomembnejši kmečki upor na slovenskem ozemlju, ki se je dogajal v letih 1572 in 1573. Ta upor se je prenehal že po štirinajstih dneh.
[uredi] Vzroki
Vzrokov za kmečke upore je bilo veliko, med najpomembnejše za začetek hrvaško-slovenskega pa zgodovinarji štejejo večanje bremen na Tahijevih posestvih, ki so se odražale v dajatvah, pretirani tlaki, brezpravnosti podložnikov, izvajanje terorja nad kmečkim prebivalstvom.
[uredi] Načrt upornikov
Uporni kmetje so želeli povezati ozemlje Banske Hrvaške in večino slovenskega ozemlja do morja ter ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu. Sami so želeli pobirati dajatve, činž ali cenzus ter davke, hkrati pa je bila njihova ideja odpreti ceste svobodni kmečki trgovini.
[uredi] Viri
- Več avtorjev, 2000. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
