Kralj Matjaž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Matija Korvin, risba iz knjige Chronica Hungarorum

Kralj Matjaž je slovenska ljudska pripovedka, z zgodovinskim ozadjem, ki so jo po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji od preteklosti in vse do današnjih dni. Furlanski zgodovinar Marcantonio Nicoletti (†1596) je prvi poročal o tem, da Tolminci, med drugim, pojejo tudi pesmi o Kralju Matjažu. To so bile verjetno vojaške hvalnice, ki so jih razširjali preživeli udeleženci zmagovitih bojnih pohodov, madžarskega (ogrskega) kralja (Matyas Hunyadi), latinsko Matthias Corvinus, slovensko Matija Korvin (* 23. februar 1443, † 6. april 1490; ).

Kralj Matjaž je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila.

madžarski bankovec za 1000 HUF z sliko Kralja Matjaža

Vsebina

[uredi] Kralj Matjaž, koroška pripoved, zapisal Fran Kotnik

Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince. Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu dragi kralji zavidali. Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boji so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu. Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož. Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.

(K. Brenkova, 1980, str. 16-18)

[uredi] Obnova

Zlatnik

Večina tolmačenj pripovedke o Kralju Matjažu navaja, da je Kralj Matjaž pravzaprav le eden izmed likov za zelo priljubljenega madžarskega kralja Matije Korvina, ki je vladal tudi Koroški v zgodnjem srednjem veku (od leta 1458-1490). Pomagal je vsem, ki so ga prosili za pomoč. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali dobri časi. Ostali nevoščljivi vladarji so se združili proti njemu. S preživelimi vojaki se je skril v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je Kralj Matjaž za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. Kralj Matjaž bo s svojimi vojaki premagal vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal.

[uredi] Liki

Kralj Matjaž je slovenski pripovedni junak. Lik temelji na resničnem kralju Matiji Korvinu, ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Bil je dober kralj. Svoj prestol je imel na Krnskem gradu. Dal je kovati zlatnike. Pri njem je našlo pomoč veliko revežev. Svojo domovino je odel v tak sijaj, kot ga ni bila potem deležna nikoli več.

[uredi] Interpretacija dela

Raziskovalci slovenske matjaževske tradicije ločijo zgodbe o »dobrem Kralju Matjažu«. Zgodovinsko ozadje za drugi tip zgodb o »bogobornem« (tj. »borilcu z Bogom«) Kralju Matjažu je usoden spor med papežem Gregorjem IX. (†1241) in nemškim cesarjem Friderikom II. (†1250), zaradi katerega je propadlo srednjeveško rimsko-nemško cesarstvo. Za nobeno matjaževsko pesem ni mogoče trditi, da bi se v njej Kralj Matjaž pojavljal že od samega začetka, ampak je po vzoru palimpsesta Kralj Matjaž v njih zamenjal junake drugačnih imen.

Ogrski kralj Mátyás Hunyadi – Korvin je s svojimi dejanji zaznamoval ne samo takratno zgodovino, ampak kot Kralj Matjaž tudi ljudsko izročilo srednjeevropskega prostora prav do današnjega dne. Skupna značilnost izročila Kralja Matjaža je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe fevdalnega vladarja, ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. st. predstavlja Kralj Matjaž glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne slovenske pravljice, pripovedke, balade ter pesmi in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične.

[uredi] Zanimivost

Najvišja gora vzhodnih Karavank Peca, buri domišljijo Korošcev že stoletja. Največ zgodb je povezanih s kraljem Matjažem, ki spi v votlini gore. Živega ni videl še nihče, je pa Koroški kantavtor Milan Pečovnik Piđi v skalovju Pece odkril njegov obraz.

[uredi] Izdaje

[uredi] Proza

  • M. Malovrh, Kralj Matjaž, Narodna tiskarna, Ljubljana, 1904
  • F. Levec, Anton Knezova knjižnica, Slovenska Matica, Ljubljana, 1905
  • I. Cankar, Gospa Judit / Križ na gori / Potepuh marko in kralj Matjaž, Nova založba, Ljubljana, 1928
  • I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu, SAZU, Ljubljana 1951
  • K. Brenk, Križ kraž kralj Matjaž, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964
  • K. Brenk, Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967
  • I. Cankar, Zbrano delo, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1967-1976
  • J. Stanič, Grad kralja Matjaža, Prešernova družba, Ljubljana, 1988
  • D. Čater, Kralj Matjaž, Littera, Ljubljana, 1996
  • G. Gaál, Madžarske pravljice o kralju Matjažu, Onej, Murska Sobota, 1999
  • A. Štefan, Zlato kralja Matjaža, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
  • D. Š. Novosel, Kralj Matjaž in sol, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2003

[uredi] Poezija

  • M. Klopčič, Kralj Matjaž reši svojo nevesto, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1951
  • K. Kovič, Zlata ladja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969
  • O. Župančič, Kanglica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969
  • B. Novak, Pesem o kralju Matjažu, Cankarjeva založba, 2007

[uredi] Dramski teksti

  • M. Sernec Podgorelec, Kralj Matjaž, samozaložba, Celje, 1921
  • D. Lavrenčič, Deca išče kralja Matjaža, »Tabor«, Ljubljana, 1993
  • N. Kuret, Kralj Matjaž in Alenčica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960
  • F. Kozak, Kralj Matjaž, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1978
  • Ž. Petan, Obtoženi volk / Kralj Matjaž in Alenčica / Petelin se sestavi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978
  • L. Suhodolčan, Norčije v gledališču, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
  • V. Pevcin, Križ, kraž, kralj Matjaž in še kaj, samozaložba, Štore, 1980
  • A. Goljevšček, Čudežni kamen / Kralj Matjaž, kako se imaš? / Če zmaj požre mamo / Hiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981

[uredi] Radijske igre

  • D. Zajc, Kralj Matjaž in Alenčica, Radiotelevizija, Ljubljana 1979
  • E. Zagoričnik, Nezgoda o kralju Matjažu, Radio Slovenija, 1992
  • E. Fritz, Papagaj Kralja Matjaža, Radio Slovenija, Ljubljana, 1999

[uredi] Viri in literatura

[uredi] Viri

  • G. Gaál, Madžarske pravljice o kralju Matjažu, Onej, Murska Sobota 1999
  • D. Kunaver, Slovenske ljudske pripovedke, Virtus Prograf, Ljubljana 1999
  • K. Brenkova, Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi, založba mladinska knjiga, Ljubljana 1980
  • http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3079117

[uredi] Literatura

  • M. Stanovnik, Slovenska slovstvena folklora, DZS, Ljubljana 1999

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Kralj_Matja%C5%BE«
V drugih jezikih