Slovanska mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Skulptura Svetovida

Slovánska relígija (stároslovánska ~) se je razvijala prek več kot tisoč let in nekatera njena področja izvirajo iz časov neolitika ali morda celo mezolitika. Le malo je mogoče reči o obredih, ki bi bili v rabi skozi to celotno obdobje. Celo Velesova knjiga, ki je dolgo veljala za sveto besedilo te religije, je po mnenju modernih izvedencev le falsifikat. Po tej knjigi naj bi stari Slovani priznavali tri svetove: Jav, Prav in Nav, kjer naj bi bil Jav snovni svet, Nav nesnovni, Prav pa naj bi bili zakoni, ki so ju urejali. Velesova knjiga kot bivališče Svaroga omenja Svargo. Svarga naj bi bila istočasno podzemlje pogube in raj imenovan Irij.

V različnih predelih slovanskega sveta so na prvo mesto postavljali različne bogove. Na vzhodu je bil najvišji bog slovanskega panteona Svarog, na zahodu so zelo častili Svetovida in Triglava. Nekateri imajo najvišja božanstva le za lokalne različice Peruna, vendar v funkcijah teh božanstev obstajajo prevelike razlike za takšno sklepanje. Osnovna poteza slovanskega verovanja, ki jo najdemo tako rekoč v celotnem slovanskem svetu je protistavni boj med pomladnim bogom strele Perunom in jesenskim bogom čred in podzemlja Velesom.

Panteon[uredi | uredi kodo]

Poleg bogov je panteon vključeval tudi vrsto nižjih božanstev.

Mitska bitja[uredi | uredi kodo]

Mitološki junaki[uredi | uredi kodo]

Ti junaki temeljijo na resničnih osebah, vendar so zgodbe o njih postale čisto izmišljene, vključno z magijo in tako dalje.

Slovanska mitologija v literarnih delih[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]