Svetovid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Svantevit
vrhovni bog, bog vojne, prerokovanja, žetve, plodnosti
Стороны збручского идола.jpg
Prikaz vseh štirih strani na kipu iz reke Zbruč v Krakovu; v zgornjem pasu se nahajajo štiri Svetovidove glave, v spodnjem pasu je prikazano božanstvo Triglav
Orožje: meč, lok
Simbol: pivski rog , beli konj
Smer neba: štiri smeri neba
Poistovetenje: Perun;
Sv. Vid

Svetovid (tudi Sventevith, Suvid, Svantevit, Svantovit, Svantovít, Swantovít, Sventovit, Zvantevith, Świętowit, Sutvid) je eden izmed bogov slovanske mitologije, ki ga povezujejo z vojno in prepirom.

Po navadi je upodobljen s štirimi glavami, ki gledajo na štiri različne strani neba. Po legendi naj bi jezdil na belem konju, njegov meč (ali včasih lok) pa je bil nepremagljiv. Že njegovo ime pravi, da je videl in vedel vse na svetu. Od njega so bili odvisni izidi bojnih pohodov, trgovskih poslanstev in žetev. Pogosto so Svetovidu prinašali žrtve v obliki živali. Baltski slovani so ga priznavali kot prvega in najvišjega boga.

S prihodom krščanstva naj bi se Svetovid ohranil v liku Svetega Vida.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]