Grad Otočec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Otočec
Grad Otočec
Grad Otočec
Lega Otočec
Koordinati 45°50′16.79″N 15°14′5.27″E / 45.8379972°N 15.2347972°E / 45.8379972; 15.2347972Koordinati: 45°50′16.79″N 15°14′5.27″E / 45.8379972°N 15.2347972°E / 45.8379972; 15.2347972
Arhitekt Marjan Mušič (1960-1961)
Uradno ime: Otočec - Grad
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 505[1]
Uradno ime: Otočec - Grajski park
Razglasitev 6. oktober 1999
ID # 7915[2]
Uradno ime: Otočec - Območje gradu
Razglasitev 6. oktober 1999
ID # 8759[3]
Grad Otočec is located in Slovenija
Grad Otočec
Geografska lega: Grad Otočec, Slovenija
Valvasorjeva uporobitev gradu v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689.

Grad Otočec (nemško Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji. Stoji na enem od otokov reke Krke nedaleč od Novega mesta. Od drugih otoških gradov sta nekoč stala še grad Gutenwerth in grad Kostanjevica. Še danes pa stoji dvorec Kostanjevica.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvič je bil omenjen v 13. stoletju, točneje leta 1252, ko so v njem prebivali vazali freisinških škofov, vitezi Otoški.

Izumrli so v 15. stoletju, naslednji lastniki pa so bili iz vrst tirolske plemiške rodbine Villandres. Leta 1560 je grad v upravljanje prejel stotnik žumberaških uskokov, baron Ivan Lenkovič (poznejši general Vojne krajine). Leta 1629 je lastnik postal pl. Janez Sonce; o njem je Ivan Tavčar napisal povest. Sredi 18. stoletja je grad postal del posesti plemiške rodbine Schweiger-Lerchenfeld, od leta 1854 do konca 2. svetovne vojne pa je bil v lasti rodbine Margheri de Commadona.

Med drugo svetovno vojno so partizani grad požgali in porušili, po vojni pa je bil nacionaliziran in obnovljen.

Danes[uredi | uredi kodo]

Danes je grad urejen v luksuzni hotel 5/5 stars5/5 stars5/5 stars5/5 stars5/5 stars, prenovljen v duhu gotike in renesanse leta 2009, s 10 dvoposteljnimi sobami in šestimi apartmaji ter grajska restavracija z vrhunsko kulinarično ponudbo. Hotel Grad Otočec je danes ena najprivlačnejših lokacij v Sloveniji za poroke in druga svečana slavja.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 505". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7915". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8759". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]