Robbov vodnjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljana - Robbov vodnjak
Robbov vodnjak (2004). V ozadju ljubljanska Stolnica.
Robbov vodnjak (2004). V ozadju ljubljanska Stolnica.
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija Mestni trg, Ljubljana
Mestna občina Ljubljana
Koordinati 46°3′0.41″N 14°30′25.12″E / 46.0501139°N 14.5069778°E / 46.0501139; 14.5069778Koordinati: 46°3′0.41″N 14°30′25.12″E / 46.0501139°N 14.5069778°E / 46.0501139; 14.5069778
Kipar Francesco Robba (1743-1751)
Restavrator Restavratorski center ZVKDS (2006)
RKD št. 387 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 13. april 2001

Robbov vodnjak ali Vodnjak treh kranjskih rek je najznamenitejši ljubljanski vodnjak s skulpturami iz belega marmorja, dokončan leta 1751. Avtor vodnjaka, Francesco Robba, je zaradi dragega materiala ter dolgotrajnega postopka izdelave skoraj bankrotiral. V obliki personifikacij so upodobljene reke Sava, Krka in Ljubljanica. Stal je na Mestnem trgu pred ljubljansko Mestno hišo, na stičišču treh mestnih ulic, kjer je postavljena replika. Original je od avgusta 2008 shranjen v Narodni galeriji Slovenije.

Vodnjak je nastal po navdihu vodnjaka Gianlorenza Berninija, ki stoji na Piazzi Navoni v Rimu (Vodnjak štirih rek sveta, 1647-1651). Pri oblikovanju pa se je Robba zgledoval po vodnjaku Filippa Barigionija na trgu Piazza della Rotonda.[2]

Robbov vodnjak so večkrat popravljali, posebej po potresu leta 1895 in ob urejanju trga, ko je arhitekt Plečnik načrtoval dopolnjene tlake in nove stopnice. Zadnja prenova se je močno zavlekla in od prvih celostnih načrtov leta 1979 nadaljevala do pomladi leta 2006. Original so zaradi restavriranja in ogroženosti odstranili in zamenjali istega leta z repliko iz enakih materialov na Mestnem trgu. Original je po restavriranju postavljen v Narodni galeriji, kjer so zanj predvideli mesto v novejšem delu stavbe, ob vhodu. Dela, ki so po dolgih letih priprav rekonstruirala prvotno podobo stopnic in konfinov ob njih, je vodil Restavratorski center. Dela na repliki so delno izvajali kamnoseki iz Hotavelj.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 387". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Lorenčak Kiker, Marja (2010). "Robbov vodnjak: zgodba simbola mesta". Pridobljeno dne 25. januarja 2013. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]