Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dolenji Novaki - Partizanska bolnišnica Franja
Ob vhodu v bolnišnico Franjo (pred neurjem)
Ob vhodu v bolnišnico Franjo (pred neurjem)
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija: Dolenji Novaki, v soteski Pasice
Občina Cerkno
Koordinati: 46°9′12.7″N 14°1′42.87″E / 46.153528°N 14.028575°E / 46.153528; 14.028575Koordinati: 46°9′12.7″N 14°1′42.87″E / 46.153528°N 14.028575°E / 46.153528; 14.028575
Zgrajeno: 1943
RKD št.: 109 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP: 6. oktober 1999
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od začetka zime 1943 do maja 1945 delovala blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice.

Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Imenuje se po dr. Franji Bojc Bidovec, zdravnici te bolnišnice. Bolnica Franja je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja pa se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev iz Jugoslavije in tujih borcev tako iz držav zaveznikov kot tudi iz sil osi. Po drugi svetovni vojni je objekt prepoznaven kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija, dobil je znak evropske dediščine in priznanje Ameriškega združenja letalcev-vojnih veteranov.

Hud naliv 18. septembra 2007 je z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje, oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil.[2][3] Na originalni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica). Odneslo je tudi skoraj vse iz druge svetovne vojne ohranjene predmete. Po uničujočem neurju so začeli z obnovitvenimi ter restavratorskimi deli, ki sta jih financirala Občina Cerkno in Ministrstvo za okolje in prostor RS, denar pa je tudi prišel iz zamejstva ter v obliki prostovoljnih prispevkov.[4] Na mestih starih barak in odnesenih bolnišničnih predmetov so postavili replike, ostanek originalnih predmetov pa je v muzeju v Cerknem.[5]

Bolnica Franja je ponovno odprta za turistične obiske od maja 2010. Slovenija si trenutno prizadeva za uvrstitev spomenika na Unescov seznam svetovne dediščine.[6]

V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija kolesarski maraton Franja, ki se začne in konča v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bolnišnica Franja je prvič začela delovati 23. decembra 1943, ko je prejela v oskrbo 7 ranjencev. Aprila 1944 so nemške patrulje prvič napadle bolnico, ranjenci in osebje so se umaknili, vendar se po le nekaj mesecih ponovno naselili. Po napadu je delovala vse do osvoboditve, čeprav je bila med tem (24. marca 1945) ponovno napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnišnico in sotesko - od tega časa dalje je služila kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija. Bolnišnica Franja je bila ena redkih dobro ohranjenih partizanskih bolnišnic iz časa 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zasluge za nemoteno obratovanje bolnišnice gredo tudi vaščanom, ki so pomagali pri oskrbi s hrano, zdravili in sanitetnim materialom. Graditelji bolnišnice so sprva načrtovali le nekaj barak, izkazalo pa se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Ranjencem so pred potjo v bolnišnico zavezali oči, da bi kasneje ob morebitnem mučenju okupatorjev ne mogli izdati podatkov o lokaciji. Pot do bolnišnice je med vojno zaradi varnosti vodila po potoku Čerinščica, ki teče skozi sotesko Pasice.

Bolnišnico je sestavljalo 14 barak različnih velikosti in namembnosti. Poleg barak za ranjence so bile med drugim v bolnišnici tudi operacijsko soba, izolirnica, baraka za rentgen, soba za zdravnike, baraka za osebje, invalidski dom, skladišče za hrano, kuhinja, pralnica in kopalnica, mizarska delavnica in celo električna centrala.

Umrle so sprva pokopavali na vaškem pokopališču, zatem pa na na levem bregu Čerinščice, tik pred vhodom v sotesko. Umrlim so v grob položili steklenico s podatki (ime, priimek, lahko tudi datum rojstva in smrti ter vzrok smrti). Po vojni so jih prekopali v skupni grob na pokopališču v Cerknem. V bolnišnici so izdajali tudi svoje glasilo Bolniški list. Čeprav je bila bolnišnica Franja slovenska vojna bolnica, so se v njej zdravili tudi Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, dva Američana in dva Avstrijca, kar izpričuje spoštovanje Ženevske konvencije, saj so bili v tistem času Italijani in Avstrijci zavezniki Nemcev. 52 let po vojni, t.j. leta 1997, je Ameriško združenje letalcev-vojnih veteranov podelilo Partizanski bolnici Franja priznanje za pomoč in zdravljenje njihovega člana Harolda Adamsa.

Objekti[uredi | uredi kodo]

Pregled objektov

Objekti na področju bolnišnice so označeni s številkami, nekateri izmed njih služijo le oskrbi:

  1. Baraka za ranjence in bunker
  2. Izolirnica
  3. Operacijska baraka
  4. Soba za zdravnike in soba za ranjence
  5. Baraka za rentgen
  6. Shramba za nosila
  7. Kuhinja
  8. Baraka za ranjence in jedilnica
  9. Skladišče,delavnica, soba za ranjene častnike, soba za komisarja
  10. Baraka za osebje
  11. Kopalnica in pralnica
  12. Invalidski dom
  13. Rezervoar za vodo
  14. Električna centrala
  15. Prostor za zakopavanje udov
  16. Zaklonišče za ranjence

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]