Cankarjev dom
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- »Cankarjev dom« je tudi naziv kulturnega centra na Vrhniki.
Cánkarjev dóm je slovensko kulturno in kongresno središče v Ljubljani. Imenuje se po Ivanu Cankarju, enem največjih slovenskih književnikov. Zgradbo je načrtoval arhitekt Edo Ravnikar, postavljena pa je bila med leti 1977 in 1982. Ima štiri dvorane, poimenovane po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana) in pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana).
Cankarjev dom ima veliko vhodno avlo, v kateri se vrstijo različne prireditve: razstave, plesi, knjižni sejmi idr. Na ploščadi pred zgradbo od leta 1982 stoji spomenik v obliki kocke, na kateri je upodobljen Ivan Cankar. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec.
Zemljišče Cankarjevega doma in Trga republike je do nacionalizacije leta 1960 pripadalo uršulinskemu samostanu v Ljubljani in so se na njem razprostirali vrtovi in nasadi sadnega drevja. Ob izkopavanju temeljev za sodobna poslopja Maksimarketa, stolpnice TR3, zgradbe Ljubljanske banke in Cankarjevega doma so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone.
[uredi] Arhitektura
Cankarjev dom - največji slovenski kulturni in kongresni center - je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu Republike in eno najpomembnejših del Edvarda Ravnikarja. Obsežni program z različno velikimi gledališkimi, koncertnimi, kino in kongresnimi dvoranami je pogojeval odločitev arhitekta, da stavbo delno vkoplje v teren. Na ta način je uspel ohraniti originalno kompozicijo in razmerja Trga revolucije, kot ga je načrtoval v natečajni zasnovi iz leta 1960. Večina dvoran se zato nahaja pod zemljo. Sosledje preddverij pred dvoranami v različnih etažah povezuje Cankarjev dom z nivoji Trga Republike in okoliškimi ulicami. Velika sprejemna dvorana v pritličju - preddverje največje Gallusove dvorane - povezuje Trg Republike in Prešernovo cesto, preddverje v prvi kletni etaži pa povezuje zgradbo s pasažo Maximarketa. Stavbno telo je oblikovano razgibano, sledeč prostorski organizaciji notranjosti. Enotni fasadni ovoj iz belih plošč carrarskega marmorja daje stavbi umirjen in homogen videz. Poznavalci arhitekture pogosto najdejo številne podobnosti med Ravnikarjevim Cankarjevim domom in primerljivim kulturno kongresnim središčem Finlandia v Helsinkih, ki ga je zasnoval najznamenitejši moderni finski arhitekt Alvar Aalto.
[uredi] Prostori
- Gallusova dvorana - 1545 sedišč
- Literarni klub Lili Novy - 80 sedišč
- Velika sprejemna dvorana
- Galerija CD
- Dvorana Duše Počkaj - 60 sedišč
- Linhartova dvorana - 616 sedišč
- Štihova dvorana - 253 sedišč
- Konferenčna dvorana E1 - 80 sedišč
- Konferenčna dvorana E2 - 80 sedišč
- Konferenčna dvorana E3 - 80 sedišč
- Konferenčna dvorana E4 - 80 sedišč
- Konferenčna dvorana M1 - 100 sedišč
- Konferenčna dvorana M2 - 20 sedišč
- Konferenčna dvorana M3 - 60 sedišč
- Konferenčna dvorana M4 - 60 sedišč
- Kosovelova dvorana - 212 sedišč
- Lihartovana dvorana - 616 sedišč
[uredi] Zunanje povezave
- Cankarjev dom, Arhitekturni vodnik
- Domača stran Cankarjevega doma
- Gledališče.org - Napovednik dogodkov v Cankarjevem domu
|
|||||||||||||||||
