Cankarjev dom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cankarjev dom
Koncert v Gallusovi dvorani

Cánkarjev dóm (uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center[1]) je slovensko kulturno in kongresno središče v Ljubljani. Imenuje se po Ivanu Cankarju, enem največjih slovenskih književnikov. Zgradbo je načrtoval arhitekt Edo Ravnikar, postavljena pa je bila med letoma 1977 in 1982. Ima štiri dvorane, poimenovane po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana) in pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana).

Cankarjev dom ima veliko vhodno avlo, v kateri se vrstijo različne prireditve: razstave, plesi, knjižni sejmi idr. Na ploščadi pred zgradbo od leta 1982 stoji spomenik v obliki kocke, na kateri je upodobljen Ivan Cankar. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec.

Zemljišče Cankarjevega doma in Trga republike je do nacionalizacije leta 1960 pripadalo uršulinskemu samostanu v Ljubljani in so se na njem razprostirali vrtovi in nasadi sadnega drevja. Ob izkopavanju temeljev za sodobna poslopja Maksimarketa, stolpnice TR3, zgradbe Ljubljanske banke in Cankarjevega doma so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone, na kar opozarjajo z granitnimi kockami oblikovani tlorisi na ploščadi pred vhodom.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cankarjev dom (1983) - največji slovenski kulturni in kongresni center - je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu republike in eno najpomembnejših del Edvarda Ravnikarja. Arhitekt je stavbo zaradi obsežnega programa z različno velikimi gledališkimi, koncertnimi, kino- in kongresnimi dvoranami delno vkopal v teren. Tako se mu je posrečilo ohraniti prvotno kompozicijo in razmerja Trga revolucije, kot ga je načrtoval v natečajni zasnovi leta 1960. Večina dvoran je zato pod zemljo. Sosledje preddverij pred dvoranami v različnih etažah povezuje Cankarjev dom z nivoji Trga republike in okoliškimi ulicami. Velika sprejemna dvorana v pritličju - preddverje največje Gallusove dvorane - povezuje Trg republike in Prešernovo cesto, preddverje v prvi kletni etaži pa zgradbo s pasažo Maximarketa. Stavbno telo je oblikovano razgibano, sledeč prostorski organizaciji notranjosti. Enotni fasadni ovoj iz belih plošč carrarskega marmorja daje stavbi umirjen in homogen videz. Poznavalci arhitekture pogosto najdejo številne podobnosti med Ravnikarjevim Cankarjevim domom in primerljivim kulturno-kongresnim središčem Finlandia v Helsinkih, ki ga je zasnoval najslavnejši finski arhitekt Alvar Aalto.

Od 4. junija do 8. septembra 2011 je potekala prenovitev prvega preddverja, pri čemer so povišali višino stropa, zamenjali tapison z bambusovim parketom ter prenovili lučno razsvetljavo[2]; prenova je bila deležna kritike Društva arhitektov Ljubljana, Zveze društev arhitektov Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, galerije Dessa in zavoda Trajekt zaradi posega v arhitekturno podobo prostora.[3]

Prostori[uredi | uredi kodo]

  • Gallusova dvorana - 1545 sedežev
  • Literarni klub Lili Novy - 80 sedežev
  • Velika sprejemna dvorana
  • Galerija CD
  • Dvorana Duše Počkaj - 60 sedežev
  • Linhartova dvorana - 562 sedežev
  • Štihova dvorana - 253 sedežev
  • Konferenčna dvorana E1 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E2 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E3 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E4 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana M1 - 100 sedežev
  • Konferenčna dvorana M2 - 20 sedežev
  • Konferenčna dvorana M3 - 60 sedežev
  • Konferenčna dvorana M4 - 60 sedežev
  • Kosovelova dvorana - 212 sedežev

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Koordinati: 46°3′0″N 14°29′56″E / 46.05°N 14.49889°E / 46.05; 14.49889