Prešernov spomenik, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°3′5.07″N 14°30′22.71″E / 46.0514083°N 14.5063083°E / 46.0514083; 14.5063083

Prešernov spomenik v Ljubljani stoji na vzhodni strani Prešernovega trga pred stavbo Centralne lekarne.

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj popularnih ljubljanskih spomenikov.[navedi vir] To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija[navedi vir], ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof - ljubljanska balada.

Muza in škof, lirsko-epske, Ljubljanske balade[uredi | uredi kodo]

Škof:
Oj muza gola ti nesramna,
kaj delaš bosa vrhu kamna?
Muza:
Pri miru pusti tujo stvar,
ki tebi čisto nič ni mar!
Škof:
Oj naga in nesramna muza,
povej mi, kje je tvoja bluza?
Muza:
Le čevlje naj kopitar sodi,
nosu ne vtikaj vsepovsodi!
Škof:
Če hočeš, prezebli ti otrok,
ti kupim prav gorek, dolg havelok,
batirko, copate, seve, vse na puf,
in kočemajko in topel muf.
Muza:
Za zdravje moje se ne boj,
premili, sladki Jeglič moj!
Še kikeljco prodala bom,
za sladko vince dala bom!
Škof::
Oh, če se prehladila boš,
še jetiko staknila boš!
Muza:
Ne draži me, preskrbni škuf,
ne da ti več nihče na puf -
ne jezi se, presvitli škof,
da ti ne poči žlahtni krof!
...
Kaj potlej škof naredil je,
na prvi strani vidi se:
po muzi zlil je žlindrin zos,
ves svet se držal je za nos.

Med drugo svetovno vojno je spomenik postal simbolno zbirališče protestnikov, kasneje popularna točka, kjer se zberejo maturanti za spominske fotografije. Vsako leto ob Prešernovih obletnicah (3. december, 8. februar) kulturniki pod spomenikom recitirajo Prešernove verze.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kos, Janez: Glejte ga, to je naš Prešeren, Kiki Keram, Ljubljana 1997