Povodni mož (Prešeren)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Naslovnica knjige Povodni mož v izdaji Prešernove družbe (1985), ilus. Jelka Reichman

Povodni mož je prva slovenska balada, ki jo je napisal pesnik France Prešeren. Snov za balado je črpal iz Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske. Prešerna je spodbudil nemški pesnik Gottfried August Bürger. Balado je objavil v zbirki Poezije. Stopica je amfibrah.

Nastanek pesmi[uredi | uredi kodo]

Prešeren je balado Povodni mož napisal v svojem mladostnem obdobju, ko je še sledil starejšim vzorom. Pisal je lahkotne ljubezenske pesmi. Visoke romantične ljubezni še ni poznal in zato je tudi prva njegova balada - Povodni mož - razmeroma vedra. Pesem je prvič objavil leta 1830 v Krajnski čbelici.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Povodni mož je balada, ki je razdeljena na tri dele. V prvem delu pesnik opiše Urško. Je spogledljivo, prikupno in prevzetno dekle. Moškim ugaja njena pozornost in le malokdo se ji lahko upre. Tudi v družbi je bila prikupna. Staršem je ugajala, znala je obljubiti in tudi odreči.

Drugi del je posvečen opisu dogajanja na Starem trgu. Priredili so nedeljski ples, ki se je odvijal pozno popoldne. Kraljica plesa je bila Urška. Mnogo fantov jo je prosilo za ples, vendar ji njena prevzetnost ni dovoljevala plesa z njimi. Ko je sonce že počasi zašlo, pa je Urška zagledala mladeniča pri rumeni mizi. Pošiljala mu je ljubezenske poglede, saj ga je želela omrežiti. Mladenič se ji je res približal in jo prosil za ples.

Vrh balada doseže v 9., 10. in 11. kitici. Plesalca sta zvezdi Starega trga. Vsa ljubljanska elita ju gleda, kar naenkrat pa Povodni mož prekine ples, vsi ostrmijo. Nad plesiščem se pojavijo črni oblaki, zasliši se grmenje. Urško zavrti hitreje, vse dokler ju niso odnesli valovi Ljubljanice.

Ritem v pesmi[uredi | uredi kodo]

Ritem je urejen. Glasovne enote se menjavajo tako natančno, da lahko ločimo poudarjene in nepoudarjene zloge. V pesmi si sledijo takole: nepoudarjen, poudarjen in nepoudarjen zlog. Tako stopico imenujemo amfibrah. Amfibrah je plesna stopica.

Glavne osebe[uredi | uredi kodo]

Glavni osebi sta Urška in Povodni mož. Prešernova Urška je bila prevzetna in izbirčna zapeljivka, ki jo je za to kaznoval Povodni mož in jo odpeljal v belo Turčijo, kjer Donava bistri pridruži se Savi. Povodni mož v Prešernovem delu zamenja Valvasorjevega zlodeja.

Ko je bil Prešeren študent, se je zaljubil v Zaliko. Bila je hči nekega krčmarja. Prešeren je pogosto zahajal v to krčmo in se vedno bolj zaljubljal v Zaliko. Na Prešernovo žalost je bila to enostranska ljubezen in Zalika ga je zavračala. To se je dogajalo tako dolgo, da ga je na koncu dala vreči iz krčme. Prešeren je iz besa napisal balado Povodni mož, kjer je na začetku uporabil v verzu: oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! oh, Zalika zala, zdaj tebi gorje!, a pozneje se je pomiril in le spremenil ime v Urško. Tudi v nekaterih drugih verzih namiguje na ošabnost Urške (Zalike) in jo opozarja.

Viri[uredi | uredi kodo]