Maks Fabiani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Maks Fabiani
Max Fabiani 1902.jpg
Rojstvo: 29. april 1865
Kobdilj, Avstro-Ogrska
Smrt: 18. avgust 1962
Gorica, Italija
Poklic: arhitekt
Zakonci: Francesca del Rochi
Starši: Anton Fabiani
Karolina Fabiani (rojena Kofler)
Sorodniki: Lorenzo Fabiani (sin)

Maks Fabiani [fabjáni], arhitekt, * 29. april 1865, Kobdilj, † 18. avgust 1962, Gorica.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maks Fabiani je bil rojen v premožni družini furlanskega rodu v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu. Po končani osnovni šoli je obiskoval realko v Ljubljani. Na Dunaju je študiral arhitekturo. Izkazal se je s svojim znanjem ter doktoratom. Postal je znan ustvarjalec, priljubljen v dvornih krogih. Sodeloval je s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Bil je avtor regulacijskega načrta popotresne Ljubljane in pomembnih, vzorčnih stavb: Krisperjeva in Bambergova hiša ob Miklošičevi, Slovenski trg pri Sodni palači, Hribarjeva hiša na Ajdovščini in licej Mladika, sedaj Ministrstvo za zunanje zadeve. Njegove palače stojijo na Dunaju: Artaria, Urania, Portois&Fix, v Trstu: Casa Bartoli, Narodni dom, in drugje.

Ob koncu prve svetovne vojne je leta 1917 v 53. letu starosti odšel z Dunaja, kjer je zapustil bleščečo univerzitetno kariero, mednarodno slavo, velemestne udobnosti ter osebni ugled. Vrnil se je na Kras, z namenom, da bi se posvetil delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa. V naslednjih letih je nesebično pomagal obnavljati številne uničene vasi. Največ svojega dela je posvetil Štanjelu. Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, preidejo ta skoraj povsem uničena ozemlja pod Italijo, toda Fabiani z deli ne preneha. Z 92 regulacijskimi načrti za naselja v Posočju, v južni Furlaniji, na Krasu in v Vipavski dolini si je Fabiani prislužil pomembno mesto v zgodovini evropskega prostorskega načrtovanja in arhitekture.

Arhitekt in urbanist[uredi | uredi kodo]

Urania na Dunaju (zgrajena 1909/10) po Fabianijevih načrtih

Fabiani je eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil je profesor na dunajski tehnični univerzi, umetnostni svetovalec habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V intervjuju za italijansko revijo La Nazione, ki je bil objavljen leta 1966, pa je izjavil, da je pred prvo svetovno vojno v njegovem ateljeju na Dunaju delal Adolf Hitler, ki ga je odpustil zaradi premajhne nadarjenosti in nezavzetosti pri delu. Vendar ni nikaršnih dokazov, da se je to res zgodilo, tako da je zgodba najverjetneje legenda.[1]

Po ljubljanskem potresu, leta 1895 je Fabiani izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano. Na podlagi tega načrta je nastalo današnje mestno središče med Masarykovo, Njegoševo, Roško, Karlovško in parkom Parkom Tivoli. Fabiani je zasnoval mrežo ulic znotraj tega območja in današnji, tako imenovani notranji ring, ki jih obdaja. Njegovo najbolj znano delo na Dunaju predstavlja palača Urania (1909 - 1910).

Po vrnitvi na Kras leta 1917 je Fabiani v Štanjelu načrtoval praktično vse, kar je bilo zgrajenega med obema vojnama. Nekateri načrti za Štanjel so v tistem času predstavljali konceptualne novosti na področju evropske arhitekture. Podobno revolucionarne in občudovanja vredne so njegove vodovodne naprave za vilo Ferrari in vrt ob njej. V obnovljenem štanjelskem gradu je Fabiani uredil občinski urad, osnovno šolo, zdravstveni center, kinodvorano, veliko plesno dvorano s freskami ter občinsko skladišče. Umestitev različnih javnih programov v prenovljeni grad je brez primere v evropskem prostoru.

Najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja po arhitektu Maksu Fabianiju[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Brigitte Hamann, Hitlers Wien, žepna izdaja, München, Zürich, 1998, 282.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]