Franc Ferdinand

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za glasbeno skupino glejte Franz Ferdinand.
Franc Ferdinand
Franzferdinand.jpg
Nadvojvoda Franc Ferdinand z družino
Rojstvo (1863-12-18)18. december 1863
Gradec, Avstrija
Smrt 28. junij 1914(1914-06-28)
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Narodnost avstrijska
Poklic nadvojvoda, prestolonaslednik
Poznan(a) po sarajevskem atentatu, ki je bil povod za prvo svetovno vojno

Franc Ferdinand (nemško Franz Ferdinand von Österreich-Este), avstrijski nadvojvoda, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Bil je pripadnik habsburške dinastije. Njegov oče Karl Ludvik je bil brat cesarja Franca Jožefa. Leta 1889 se je njegovo življenje dramatično spremenilo. Njegov bratranec Rudolf Habsburški, edini sin Franca Jožefa in zato prestolonaslednik, si je 30. januarja v lovski koči Mayerling vzel življenje. S tem je pravica do prestolonasledstva pripadla Karlu Ludviku, ki pa je umrl za posledicami tifusa. S tem je Franc Ferdinand postal prvi v vrsti za prestol.

Pred morganatsko poroko z žensko iz zanj prenizkega stanu, češko grofico Sofijo Chotek (po poroki vojvodinjo Hohenburško), se je strinjal, da s tem njegovi bodoči otroci izgubijo pravico do prestola. Cesar Franc Jožef in večina rodbine se poroke niso udeležili.

Ni se strinjal z mnogimi političnimi smernicami tedanje Avstro-Ogrske. Zavzemal se je za splošno moško volilno pravico, ki bi pomenila konec madžarske prevlade v ogrskem delu monarhije. Njegove ideje o ustanovitvi tretjega, slovanskega kraljestva, ki bi vključevalo Bosno in Hercegovino kot branik pred tistim, kar je notranje ministrstvo imelo za srbski iredentizem, so zbujale nestrinjanje pri zagovornikih in podpornikih tedanje ureditve dualizma - dvojne monarhije (Avstrije in Ogrske).

Čeprav so mnogi šteli Franca Ferdinanda za voditelja »vojne stranke« znotraj Avstro-Ogrske, to ni bilo res. V resnici je bil nadvojvoda eden vodilnih zagovornikov miru v avstro-ogrski vladi med krizo v Bosni (1908-1909) in balkanskimi vojnami (1912-1913).

Ko je Franc Ferdinand konec junija 1914 nameraval obiskati manevre avstro-ogrskih vojaških enot, nastanjenih v Bosni in Hercegovini, se je tajna srbska organizacija Črna roka odločila nanj izvesti atentat. Črna roka je za to priložnost izurila skupino mladeničev iz Bosne, ki so bili člani druge organizacije z imenom Mlada Bosna in ki so potem teroristično dejanje v Sarajevu tudi uspešno izvedli. Atentat se je zgodil na Vidov dan, 28. junija 1914. Prestolonaslednika je skupaj z ženo Sofijo ustrelil atentator srbskega rodu Gavrilo Princip. Ta umor je bil povod za prvo svetovno vojno. Dokazov, ki bi podprli domneve o tem, da je bil njegov slabo varovan obisk v Sarajevu načrtovan s strani nekaterih pripadnikov avstro-ogrskih uradnih krogov, da bi nadvojvodo izpostavili nevarnosti atentata, ki bi preprečil morebitne zaplete, ki jih bi Franc Ferdinand lahko povzročil, niso našli.

Kroglo, ki jo je Princip izstrelil v nadvojvodovo telo, včasih imenovano kar »krogla, ki je začela prvo svetovno vojno«, hranijo v muzeju na gradu Konopiště, nadvojvodovemu bivališču za časa življenja. Grad leži blizu kraja Benešov na Češkem.

Po njegovi smrti je postal prestolonaslednik Karel, sin njegovega mlajšega brata, Otta Franca Jožefa, ki je zaradi bolezni umrl leta 1906, star komaj 41 let. Leta 1916, po smrti cesarja Franca Jožefa, je sredi prve svetovne vojne postal zadnji avstrijski cesar, dokler ni moral leta 1918 odstopiti.

Potomstvo[uredi | uredi kodo]

Franc Ferdinand in nadvojvodinja Sofija sta imela tri otroke, ki so vsi imeli potomce.

poročena (1920), mož Friedrich von Nostitz-Rieneck
poročen (1926), žena Maria von Waldburg
poročen (1936), žena Marie-Therese Wood

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v tujih jezikih)