Karel I. Habsburško-Lotarinški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Avstrijski cesar, Apostolski kralj Madžarske, itd.
Emperor karl of austria-hungary 1917.png
Vladanje 21. november 1916 - November 1918
Kronanje 30. december 1916
Naslovi Češki kralj
Hrvaški in Slavonski kralj
Avstrijski nadvojvoda
Rojstvo 17. avgust, 1887
Zastava Avstro-Ogrske Persenbeug-Gottsdorf
Smrt 1. april 1922 (1922-04-01) (34 let)
Zastava Portugalske Madeira
Pokop Igreja Nossa Senhora do Monte, Madeira, Muri, Švica (srce)
Predhodnik Franc Jožef I.
Naslednik Razpad cesarstva
Soprog(a) Cita Burbonsko-Parmska
Otroci Otto
Adelheid
Robert
Felix
Karl Ludwig
Rudolf
Charlotte
Elisabeth
Vladarska hiša Habsburžani
Kraljeva himna Gott erhalte, Gott beschütze
Oče Nadvojvoda Oto Franc
Mati Princesa Marija Jožefa Saksonska

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira. Po beatifikaciji je postal znan tudi kot blaženi Karel.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Karel I. je bil sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške. Poročen je bil s Cito Burbonsko-Parmsko, s katero sta imela osem otrok. Kot najstarejši sin in prestolonaslednik je bil leta 1912 rojen Otto Habsburški.

Kot naslednik Franca Jožefa I. je prišel na oblast leta 1916, sredi prve svetovne vojne. Prizadeval si je skleniti mir in reformirati monarhijo v federacijo, za kar pa je bilo takrat že prepozno. 4. oktobra 1918 je cesar Karel I. zaprosil ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona za mirovno posredovanje. 16. oktobra je izdal manifest, ki je obljubil preureditev avstrijskega dela monarhije v zvezno državo različnih narodov.[1] 11. novembra 1918 je moral odstopiti z avstrijskega in nato še z ogrsko-hrvaškega prestola. Razpad Avstro-Ogrske novembra 1918 je potekal brez večjega prelivanja krvi tudi po zaslugi Karla I., saj je le-ta energično zavračal vse nanj naslovljene pobude, naj svojo oblast uveljavi z orožjem.[1] Kljub temu se prestolu ni povsem odpovedal in je leta 1921 poskušal še dvakrat osvojiti ogrski kraljevi prestol, zato je bil pregnan na Madeiro[2].

Beatifikacija[uredi | uredi kodo]

Rimskokatoliška cerkev časti Karla zaradi dajanja prednosti krščanski veri pri političnih odločitvah in zaradi vidne vloge pri posredovanju za mir tekom vojne, še posebno po letu 1917. Cerkev je mnenja, da je v svoji kratki vladavini izražal katoliški socialni nauk in postavil pravnosocialne temelje, ki so deloma v veljavi še danes.

Maša za beatifikacijo je potekala 3. oktobra 2004. Vodil jo je papež Janez Pavel II., ki je med slovesnostjo dejal:

Odločna naloga kristjanov sestoji iz iskanja, priznavanja in sledenja Božji volji v vseh stvareh. Krščanski državnik, Karel Avstrijski, se je soočal z izzivom sleherni dan. Pred njegovimi očmi se je vojna zdela kot "nekaj strahotnega". Sredi vihre prve svetovne vojne se je zavzemal za napredek pobude miru mojega predhodnika Benedikta XV.

Že od začetka si je cesar Karel predstavljal svojo službo kot sveto strežbo svojemu ljudstvu. Njegova glavna naloga je bila slediti krščanskemu klicu k svetosti pri političnih dejavnostih. Iz teh razlogov so se njegove misli usmerile k socialni pomoči. Naj predstavlja zgled vsem nam, posebno še tistim, ki imamo politične dolžnosti v Evropi tudi danes.

Ves postopek se je začel leta 1949, ko je Dunajska nadškofija začela zbirati pričevanja o njegovi svetosti. Leta 1954 je bil razglašen za častitljivega, kar predstavlja prvo stopnjo v postopku beatifikacije. Kardinal Christoph Schönborn je postal glavni sodelavec za beatifikacijo.

Nedavni mejniki[uredi | uredi kodo]

Blaženi cesar Karel I.
Habsburško-Lotarinški
Bergisel-0037.JPG

Karlov spomenik v Innsbrucku
postavljen ob priliki njegove beatifikacije
cesar in kralj
Rojstvo 17. avgust 1887
Smrt 1. april 1922
Čaščenje rimskokatoliška Cerkev
Beatifikacija 3. oktober 2004, Rim, Trg pred baziliko svetega Petra
(papež Janez Pavel II.)
God 21. oktober
Atributi cesarska krona, cesarska obleka
Zavetnik vladarji, Avstrija, Madžarska [3], Slovenija in druge dežele avstro-ogrske monarhije

Navedki[uredi | uredi kodo]

  • Sedaj morava en drugemu pomagati priti v nebesa. (Ženi Citi, 22. oktobra 1911, dan po poroki)
  • Tako moram trpeti, da bi se moje ljudstvo ponovno nekoč združilo. (Tekom zadnje bolezni na Madeiri)
  • Ne bom več dolgo... Tvoj odhaja... Ja... Ja... Kakor boš želel, Jezus. (Govoreč zadnje besede med zrenjem v križ, ki ga je držala Cita)

Polni uradni naziv[uredi | uredi kodo]

Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo,

Karel prvi,

po milosti Božji, cesar Avstrije, apostolski kralj Ogrske, četrti tega imena, kralj Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, in Galicije, Lodomerije, in Ilirije; kralj Jeruzalema in tako naprej, nadvojvoda Avstrije; veliki vojvoda Toskane in Krakova, vojvoda Lorene in Salzburga, Štajerske, Koroške, Kranjske in Bukovine; veliki knez Translivanije; mejni grof Moravske, vojvoda Zgornje in Spodnje Šlezije, Modene, Parme, Piacenze in Gaustalle, Auschwitza in Zatorja, Tešnija, Furlanije in Dubrovnika, in Zadra; pokneženi grof Habsburga, Tirolske, Kyburga, Goriške in Gradiščanske, knez Trenta in Brixna; mejni grof Zgornje in Spodnje Lužice in v Istri; grof Hohenemsa, Feldkircha, Bregenza, Sonnenberga, in tako dalje; gospod Trsta, Kotorja, in v Slovenski marki; veliki vojvoda Vojvodine Srbije in tako dalje in tako dalje.

Otroci[uredi | uredi kodo]

# Ime Rojen Umrl Opombe
1. kronski princ Otto 20. november 1912 4. julij 2011 poročil 1951 z Regino Saxe-Meiningen in Hildburghausen (rojena 6. januar 1925) in imata sedem otrok.
2. Nadvojvodinja Adelheid 3. januar 1914 2. oktober 1971
3. Nadvojvoda Robert 8. februar 1915 7. februar 1996 poročil 1953 z Margherito Savoy-Aosta (rojena 7. april 1930) in imata pet otrok.
4. Nadvojvoda Felix 31. maj 1916 6. september 2011 poročil 1952 z Anno-Eugénijo Arenberg (rojena 5. julij 1925, umrla 9. junij 1997) in sta imela sedem otrok.
5. Nadvojvoda Karel Ludvik 10. marec, 1918 11. december 2007 poročil 1950 z Yolando Ligneško (rojena 6. maj 1923) in imata štiri otroke.
6. Nadvojvoda Rudolf 5. september 1919 15. maj 2010 poročil 1953 z Xenio Tschernyschev-Besobrasoff (rojena 11. junij 1929, umrla 20. september 1968) in sta imela štiri otroke. Drugič poročil 1971 z Anno Gabrielo Wrede (rojena 11. september 1940) in imata enega otroka.
7. Nadvojvodinja Charlotte 1. marec 1921 23. julij 1989 poročila 1956 z Georgom Mecklenburškim (rojen 5. oktober 1899, umrl 6. julij 1963).
8. Nadvojvodinja Elizabeta 31. maj 1922 7. januar 1993 poročila 1949 Heinrichom Liechtensteinskim (rojen 5. avgust 1916, umrl 17. april 1991) in sta imela pet otrok.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  2. ^ Enciklopedija Slovenije III, 1989, (COBISS)
  3. ^ Madžari častijo avstrijskega cesarja Karla I. kot madžarskega kralja Karla IV.
  4. ^ http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]