Gavrilo Princip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gavrilo Princip
Gavrilloprincip2.jpg
Gavrilo Princip, fotografija je nastala v zaporu Terezin, Češka
Rojstvo 25. julij 1894
Obljaj pri Grahovem, BIH, Avstro-Ogrska
Smrt 28. april 1918
Terezin, Češka, Avstro-Ogrska
Narodnost srbska
Državljanstvo Bosna in Hercegovina
Poklic študent
Poznan(a) po atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda


Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

Princip se je v zgodovino vpisal kot atentator avstrijskega nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Vidov dan, 28. junija 1914. Ta dogodek je sprožil napad Avstro-Ogrske na Srbijo, ter posledično začetek prve svetovne vojne.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Princip je bil rojen v vasi Obljaj v bližini Bosanskega Grahovega, Bosna in Hercegovina. Njegovi starši, Petar in Marija Nana Mičić, so imeli devet otrok, pet sinov in štiri hčere vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za tuberkulozo, katera je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.

Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član teroristične skupine Mlada Bosna, nekateri pa menijo, da je bili v resnici član gibanja Črna roka (Црна рука/Crna ruka). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod Avstro-Ogrske.

Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v Beograd. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.

V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za prvo balkansko vojno. Princip se je nameraval pridružiti komiteju - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja Vojislava Tankosića, ki se je bojevala v Makedoniji protu osmanskim enotam. Tankosic je bil član skrivnega združenja Zedinjenje ali smrt (Ujedinjenje ili Smrt). Vendar Principa komite ni sprejel, zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti. Nato je odšel v Prokuplje, da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil, z izjavo, da je premajhen in prešibek. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.

Sarajevski atentat[uredi | uredi kodo]

Ozadje dogajanja[uredi | uredi kodo]

General Oskar Potiorek, guverner avstrijske province Bosna in Hercegovina je povabil prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sophijo na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je Črna roka že leta 1911 izvedla poskus atentata na njegovega strica Franca Jožefa. Takratni srbski premier Nikola Pašić je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.[1]

Atentat[uredi | uredi kodo]

28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v Sarajevo. V prvem avtomobilu so bili Fehim Čurčić, župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.

Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo Muhameda Mehmedbašića, ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.

Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.

Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto cianida in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.

Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, Franza Urbana o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.

Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl.

Aretacija in zapor[uredi | uredi kodo]

Princip se je poskušal ubiti s cianidom, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi Čabrinović, zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za smrtno kazen (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo 28. aprila 1918 v Terezinu. Ob času smrti je tehtal le 40 kilogramov.

Druge informacije[uredi | uredi kodo]

Princip je uporabil polavtomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil. Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda je shranjena in je na ogled v gradu Konopiště, blizu mesta Benešov na Češkem.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]