Kongresni trg, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Emonec
Park Zvezda

Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani. Na zahodni strani trg zapira Slovenska cesta, na severni pa podaljšek Šubičeve ceste.

Vsebina

[uredi] Arhitektura

Severno in južno stran zapirajo zgradbe. Na trg se iztekajo tudi Wolfova in Vegova ulica ter Gosposka ulica, Gerberjevo stopnišče in Gledališka Stolba. Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, stavba Slovenske matice, Cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta še Gimnazija Jožeta Plečnika in Šolski muzej, ter Kranjski deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani.

Poleg tega sta v parku še replika Emonca, sarkofag in Plečnikov spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskem ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno, ter glasbeni paviljon. V parku se nahaja tudi Sidro, ki je bilo po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljeno leta 1954, po priključitvi Primorske k matični domovini. Predhodno je na istem mestu okoli leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki so ga Italijani odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno.

[uredi] Zgodovina

Sam trg je bil delno odprt prostor (nekdanji jarek) že v času baroka, toda za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so obstoječi Kapucinski trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana; posledično so po kongresu tudi preimenovali trg v Kongresni trg. Parkovne površine so uredili po kongresu, sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali odprt prostor, ki je bil nato preurejen v parkirišče.

Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda, ki je dobil ime zaradi simetrične, zvezdaste razporeditve poti, ki tečejo čez celoten park. Na južnem delu trga, med Uršulinsko cerkvijo, parkom Zvezda, Filharmonijo in palačo Univerze v Ljubljani ter nizom hiš roba trga, je bilo večje javno parkirišče, ki so ga leta 2011 preuredili v površino za pešce. Parkirna mesta je nadomestila garažna hiša, zgrajena pod trgom; slednja lahko v petih podzemnih etažah sprejme 720 avtomobilov (od tega 34 za voznike-invalide).[1] Med prenovo trga so gradbinci odstranili nekaj prvotnih Plečnikov platan ter drugim odrezali koreninski sistem ter veje; v času gradnje pa so zaradi gradbenih del pričele pokati tudi bližnje stare zgradbe.[2]

Prenovljeni trg je bil uradno odprt 3. julija 2011 z izvedbo Mahlerjeve Simfonije tisočev, pri čemer je pod vodstvom dirigenta Valerija Gergijeva sodelovalo več kot 1.100 slovenskih, hrvaških in ruskih glasbenikov.[3]

Slabe tri mesece po odprtju prenovljenega trga[4] so se na ploščadi pričele pojavljati razpoke; slednje so posledice spremembe tehnologije tlakovanja in morebitnega prehitrega sušenja betona.[5][6]

[uredi] Poimenovanje

  • Kapucinski trg (? - 1821)[7]
  • Kongresni trg (1821 - 1945)[7]
  • Trg revolucije (1945 - ?)[7]
  • Trg osvoboditve (? - 1991)[7]
  • Kongresni trg (1991)[7]

[uredi] Galerija

[uredi] Viri in opombe

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave



Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih