Kongresni trg, Ljubljana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani. Med letoma 1945 in 1990 se je imenoval Trg osvoboditve.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Sam trg je bil delno odprt prostor (nekdanji jarek)že v času baroka, toda za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana. Parkovne površine so uredili po kongresu, sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali odprt prostor, sedanje parkirišče.
Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda, ki je dobil ime zaradi simetrične, zvezdaste razporeditve poti, ki tečejo čez celoten park.
V parku se nahaja tudi Sidro, ki je bilo po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljeno leta 1954, po priključitvi Primorske k matični domovini. Predhodno je na istem mestu okoli leto dni stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki so ga Italijani odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno.
Poleg tega je v parku še replika Emonca, sarkofag in Plečnikov spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskemu ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno. V parku stoji še glasbeni paviljon.
Na južnem delu trga je večje javno parkirišče, ki leži med Uršulinsko cerkvijo, parkom Zvezda, Filharmonijo in palačo Univerze v Ljubljani ter nizom hiš roba trga.
Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, Cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta še gimnazija in Šolski muzej in stavba Slovenske matice.
[uredi] Položaj
Na zahodni strani trg zapira Slovenska cesta, na severni podaljšek Šubičeve ceste.
Severno in južno stran zapirajo zgradbe.
Na trg se iztekajo tudi Wolfova in Vegova ulica ter Gosposka ulica, Gerberjevo stopnišče in Gledališka Stolba.

