Kongresni trg, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljana - Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija: Mestna občina Ljubljana
Koordinati: 46°3′0.52″N 14°30′13.96″E / 46.0501444°N 14.5038778°E / 46.0501444; 14.5038778Koordinati: 46°3′0.52″N 14°30′13.96″E / 46.0501444°N 14.5038778°E / 46.0501444; 14.5038778
Arhitekt: Boris Kobe (sredina 20. stol.), Anton Bitenc (ok. 1960), Jože Plečnik (1928-1940), Josip Costaperaria (ok. 1922)
RKD št.: 368 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP: 18. julij 2009
Park Zvezda

Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani. Na zahodni strani trg zapira Slovenska cesta, na severni pa podaljšek Šubičeve ceste. Ob Kongresnem trgu se razprostira park Zvezda.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Emonec

Severno in južno stran zapirajo zgradbe. Na trg se iztekajo tudi Wolfova in Vegova ulica ter Gosposka ulica, Gerberjevo stopnišče in Gledališka Stolba. Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, stavba Slovenske matice, Cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta še Gimnazija Jožeta Plečnika in Šolski muzej, ter Kranjski deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani, neorenesančno stavbo dunajskega arhitekta Josipa Hudetza.

V parku Zvezda je soha z repliko Emonca, ki so jo našli leta 1836 pri kopanju temeljev Kazine in je bila del nagrobnika, spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskem ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno, delo Boža Pengova ter glasbeni paviljon. V parku se nahaja tudi Sidro, ki je bilo po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljeno leta 1954, kot spomenik priključitvi Primorske k matični domovini, na njem je tudi letnica 510, ki predstavlja prihod Slovanov na to področje. Pred tem je na istem mestu okoli leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, konjenik je delo Lojzeta Dolinarja, ki so ga Italijani leta 1941 odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno.

Ob preureditvi trga je Plečnik pred Uršulinsko cerkev dogradil stopnišče in postavil steber sv. Trojice - kužno znamenje, ki je prej stalo na Ajdovščini. Steber je delo baročnega kiparja Luke Misleja, figure pa verjetno delo Francesca Robbe.

Na jugozahodni strani Kongresnega trga, pod in ob Slovenski cesti so odkrili severna emonska vrata in jih preuredili v galerijo Emonska vrata. Južni rob trga kaže potek zimskega obzidja, potek srednejveškega obzidja pa označuje fasada nekdanjega Deželnega dvorca, današnjega sedeža Univerze v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sam trg je bil delno odprt prostor ob nekdanjem jarku ob severni strani obzidja okrog Novega trga, že v času baroka. Za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so jarek zasuli, obstoječi Kapucinski trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana; posledično so po kongresu tudi preimenovali trg v Kongresni trg. Parkovne površine so uredili leta 1824 po naročilu župana Hradeckega, ko so zasadili drevored. Sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali odprt prostor, ki je bil nato preurejen v parkirišče.

Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda. Na južnem delu trga, med Uršulinsko cerkvijo, parkom Zvezda, Filharmonijo in palačo Univerze v Ljubljani ter nizom hiš roba trga, je bilo večje javno parkirišče, ki so ga leta 2011 preuredili v površino za pešce. Parkirna mesta je nadomestila garažna hiša, zgrajena pod trgom; slednja lahko v petih podzemnih etažah sprejme 720 avtomobilov (od tega 34 za voznike-invalide).[2] Med prenovo trga so gradbinci odstranili nekaj prvotnih Plečnikov platan ter drugim odrezali koreninski sistem ter veje; v času gradnje pa so zaradi gradbenih del pričele pokati tudi bližnje stare zgradbe.[3]

Prenovljeni trg je bil uradno odprt 3. julija 2011 z izvedbo Mahlerjeve Simfonije tisočev, združena orkestra SF iz Ljubljane in Zagreba ter pevske zbore je vodil dirigent Valerij Gergijev, sodelovalo je več kot 1.100 slovenskih, hrvaških in ruskih glasbenikov.[4]

Slabe tri mesece po odprtju prenovljenega trga[5] so se na ploščadi pričele pojavljati razpoke; slednje so posledice spremembe tehnologije tlakovanja in morebitnega prehitrega sušenja betona.[6][7]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

  • Kapucinski trg (1606 - 1821)[8]; Prvi samostan je bil ustanovljen leta 1606 in je stal na sedanjem Kongresnem trgu. Ukinjen je bil leta 1809.
  • Kongresni trg (1821 - 1945)[8]
  • Trg revolucije (1945 - ?)[8]
  • Trg osvoboditve (? - 1991)[8]
  • Kongresni trg (1991)[8]

Park Zvezda[uredi | uredi kodo]

Park Zvezda je bil urejen leta 1984. Na tem prostoru je do polovice 19. stoletja stal kapucinski samostan z vrtovi. Ime je dobil zaradi simetrične, zvezdaste razporeditve poti, ki tečejo čez celoten park. To je bil prvi javni mestni park. Zvezdasta zasnova je bila tedaj v Evropi zelo pogosta oblika parkov, uveljavili pa so jo Francozi. Najprej so park zasadili z jagnedi, ki pa nimajo dolge življenjske dobe. Kasneje so zasadili divje kostanje. Med vojnama je Plečnik tlakoval Kongresni trg, park obdal s kamnitimi stebrički, kostanje v parku pa zamenjal s platanami, ki stojijo še danes. V parku stoji vodnjak na mestu kot je stav v času kapucinskega samostana.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]