Aleksander I. Karađorđević
Aleksander Karađorđević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Vsebina |
Življenje [uredi]
Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Leta 1916 naj bi nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik Dragutin Dimitrijević-Apis.
Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo Jugoslavanstva, državni centralizem in unitarizem. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije Hohenzollern-Sigmaringen, leta 1929 pa je uvedel t. i. šestojanuarsko diktaturo. Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v Zagrebu načrtovali izvedbo atentata nanj. Atentat nanj v Marseillu je leta 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev.
Zanimivosti [uredi]
Po njem so leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana.[1]
Viri in opombe [uredi]
Glej tudi [uredi]
|
Aleksander I. Karađorđević
Rojen: 16. december 1888 Umrl: 9. oktober 1934 |
||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: nihče |
Regent Princ Aleksander Srbski 1914 - 16. avgust, 1921 s Kraljem Petrom I. Karađorđevićem |
Naslednik: Nobeden |
| Predhodnik: Peter I. kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev |
Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev 16. avgust, 1921 - 6. januar, 1929 |
Naslednik: Razglašen za kralja Jugoslavije |
| Nov naziv | Kralj Jugoslavije 6. januar, 1929 - 9. oktober, 1934 |
Naslednik: Peter II. |
- Plemiške škrbine
- Rojeni leta 1888
- Umrli leta 1934
- Žrtve atentatov
- Karađorđevići
- Srbski kralji
- Jugoslovanski kralji
- Nosilci reda svetega Andreja
- Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda Virtuti Militari
- Veterani prve svetovne vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali šolo
- Aleksander I. Karađorđević