Panteon, Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Panteon je zgradba v Rimu.

Opis[uredi | uredi kodo]

Panteon z vodnjakom.

Panteon, svetišče vseh božanstev so zgradili na začetku 2.stoletja v času cesarja Hadrijana.

Ima obliko velike krogle, katere premer je enak višini, ki meri 43 m. Zgradil ga je Avgustov zet Agripa leta 27 pr. n. št. in je najbolje ohranjena antična stavba v Rimu. Ni povsem gotovo, ali je bil Panteon namenjen samo čaščenju sedmih planetov - bogov, zlasti Marsu in Veneri kot daljnim predhodnikom julijske cesarske hiše; morda so častili v njem tudi druge v Rimu znane bogove.

Zgradba: Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12,50 m. Ogrodje strehe je bilo iz brona, ki ga je papež Urban VIII. porabil za baldahin v cerkvi sv. Petra. Streha preddverja je bila iz pozlačenih bronastih ploščic; to je leta 665 cesar Konstant II. odpeljal v Carigrad. Stavba je iz zidane opeke in je bila večkrat obnovljena (leta 80 jo je zaradi požara obnovil Domicijan, nato Hadrijan, Septimij Sever in Karakala, zadnjo obnovo je izvedel papež Pij IX.). Vhodna bronasta vrata so še stara. V notranjosti je bilo v sedmih vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih planetarnih bogov, in sicer: Apolona, Diane, Jupitra, Marsa, Merkurja, Saturna in Venere. Vse stene v notranjosti so bile pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi bronastimi zvezdami. Svetloba prihaja iz edine odprtine na vrhu kupole, ki ima premer 9 m.

Cerkev: Skozi stoletja so zgradbo oropali vsega okrasja. Pred popolnim uničenjem jo je rešil papež Bonificij IV., ki jo je 13. 5. 609 posvetil v cerkev na čast Mariji Kraljici mučencev; sem so pripeljali 28 vozov relikvij iz katakomb, ki so jih nato razdelili cerkvam po vsem katoliškem svetu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]