Karakala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karakala
Caesar Marcvs Avrelivs Severvs Antoninvs Pivs Avgvstvs
22. cesar Rimskega cesarstva
Caracalla MAN Napoli Inv6033 n01.jpg
Vladanje • 198–211 s Severjem
• 209 – 4. februar 211
s Severjem in Getom
• februar - december 211 z Getom
• december 211 – 8. april 217 sam
Popolno ime • Lucius Septimius Bassianus (od rojstva do leta 195)
• Marcus Aurelius Antoninus Caesar (195-198)
• Caesar Marcus Aurelius Antoninus Augustus
(198-211)
• Caesar Marcus Aurelius Severus Antoninus Pius Augustus (211 do smrti)
Rojstvo 4. april 188,
Lugdunum, Lugdunska Galija
Smrt 8. april 217 (star 29 let),
Harran, Sirija
Predhodnik Septimij Sever
Naslednik Makrin
Oče Septimij Sever
Mati Julija Domna

Karakala (latinsko Marcvs Avrelivs Severvs Antoninvs Avgvstvs) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Lucij Septimij Basijan je bil starejši sin Septimija Severja, ki je dobil naziv Karakala po njegovem najljubšem oblačilu, keltskem plašču s kapuco. V Rimu je dal zgraditi Karakalove terme, ki so obsegale kopalno in nakupovalno središče ter knjižnica in prostore za zborovanja. Poleg tega je s Constitutio Antoniniana podelil rimske državljanske pravice vsem svobodnim prebivalcem rimskega cesarstva. S kakšnim namenom je to storil, ni povsem znano. Edini zgodovinar tistega časa Kasij Dion, ki ni maral Karakale, je menil, da je hotel cesar s tem samo dobiti denar, kajti tako so nekateri davki, ki so jih prej morali plačevati samo Rimljani, sedaj zadevali vse prebivalce cesarstva.

Leto dni po smrti svorega očeta leta 211 je Karakala ubil svojega mlajšega brata Geta in dal ubiti številne pripadnike rimskega višjega sloja (tudi ženo Plavtilo). Ker ga je senat sovražil, je skušal pridobiti podporo pri meščanih - zgradil je terme in vsem prebivalcem podelil rimsko državljanstvo.

Na vzhodu je hotel iti po stopinjah Aleksandra Velikega, a je moral pred tem v Germaniji ustaviti vpade Alemanov, kar mu je z velikimi denarnimi zneski tudi uspelo. Tako Rim prvič v zgodovini od germanskega plemena ni dobil tributa, ampak ga je plačal, da pleme ni več napadalo.

Potem je šel Karakala proti vzhodu v vojno proti Partom. Prodrl je globoko na njihovo ozemlje, nato pa je 8. aprila 217 v mestu Kare (danes Harran) postal žrtev prefekta garde Marka Opelija Makrina.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Sven Rausch, Rimska antika, prevedla Petra Finžgar, Kranj: Narava, 2011. - Zbirka 50 znamenitih