Publij Septimij Geta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Geta
Caesar Publius Septimius Geta Augustus
23. cesar Rimskega cesarstva
Publius Septimius Geta Louvre Ma1076.jpg
Vladanje 2094. februar 211
(s Septimijem Severjem in Karakalo)
• februar – december 211 (s Karakalo)
Popolno ime • Publius Septimius Geta
(od rojstva do leta 209)
• Caesar Publius Septimius Geta Augustus (209 do smrti)
Rojstvo 7. marec 189,
Rim
Smrt 19. december 211 (star 22 let)
Predhodnik Septimij Sever
Naslednik Karakala
Oče Septimij Sever
Mati Julija Domna

Geta (latinsko Publius Septimius Geta Augustus), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Geta je bil mlajši sin Septimija Severja in njegove druge žene Julije Domne. Rojen je bil v Rimu v času, ko je bil njegov oče samo guverner province v službi cesarja Komoda. V otroštvu je bil stalno v bližini svojega starejšega brata Lucija, kasnejšega cesarja Karakala. Odnosi med bratoma so bili morda ravno zaradi tega že od otroštva težavni. Prepiri med njima so bili stalni in so pogosto zahtevali posredovanje njune matere. Septimij Sever je želel pomiriti svojega mlajšega sina, zato mu je leta 209 podelil naziv Avgusta.

Med vojnim pohodom proti Britom na začetku 3. stoletja je cesarska propaganda ustvarila podobo srečne Severjeve družine, ki si deli odgovornost pri vladanju cesarstvu: žena Julija Domna je bila njegova svetovalka, starejši sin Karakala njegov vojaški namestnik, mlajši sin Geta pa je bil zadolžen za državno upravo. Resnično stanje je bilo povsem drugačno, saj sta bila med bratoma stalno prisotna rivalstvo in mržnja.

Socesar[uredi | uredi kodo]

Ko je Septimij Sever v Eboraku (York, Rimska Britanija) na začetku leta 211 umrl, sta bila Karakala in Geta razglašena za socesarja in sta se vrnila v Rim. Delitev prestola se je izkazala kot neuspešna, saj sta se brata za vsako pravno ali politično odločitev prepirala. Kasnejši viri so špekulirali, da sta celo hrepenela po delitvi cesarstva. Proti koncu leta 211 je stanje postalo neznosno. V času Saturnalij je Karakala prvič poskusil ubiti svojega brata, vendar mu to ni uspelo. Decembra istega leta je v materinem stanovanju organiziral spravno srečanje z bratom, na katerem so centuriji Geta umorili.

Po umoru je Karakala prepovedal omenjati svojega brata in ukazal, da se njegovo ime zbriše z vseh napisov (damnatio memoriae). Kot edini vladar je izkoristil priložnost, da je vse svoje politične nasprotnike obtožil zarote in jih odstranil. Kasij Dion omenja, da je bilo v tistem času ubitih ali pregnanih okoli 20.000 oseb obeh spolov.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kasij Dion, Rimska zgodovina.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanja povezava[uredi | uredi kodo]

Publij Septimij Geta
Rojen: 7. marec 189 Umrl: 26. december 211
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Septimij Sever
Cesar Rimskega cesarstva
209–211
Z: Septimijem Severjem in Karakalo
Naslednik: 
Karakala
Nezasedeno
Medvladje
Zadnji nosilec naziva
Lucij Britanski
Legendarni britanski kralji Naslednik: 
Karakala (kot Lucij Septimij Basijan)
Politične funkcije
Predhodnik: 
Lucij Fabij Cilo,
Mark Anij Flavij Libo
Konzul Rimskega cesarstva
205
z Karakalo
Naslednik: 
Mark Numij Umbrij Senecij Albin,
Lucij Fulvij Gavij Numisij Petronij Emilijan
Predhodnik: 
Lucij Anij Maksim,
Gaj Septimij Sever Aper
Konzul Rimskega cesarstva
208
z Karakalo
Naslednik: 
Lucij Avrelij Komod Pompejan,
Kvint Hedij Lolijan Plavcij Avit