Lyon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 46’ severne širine, 4° 51’ vzhodne dolžine

Pogled na Lyon z Rone.
Občina Lyon
Katedrala Saint-Jean, bazilika Matere Božje, stolp Fourvière, Lyon

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 04° 50' 32" E
Zemljepisna širina: 45° 45' 35" N
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe (glavno mesto)
Departma: Rhône (prefektura)
Okrožje: Lyon
Kanton: sedež štirinajstih kantonov
Interkomunaliteta: Grand Lyon
Župan: Gérard Collomb
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 162 m–312 m
(povpr. 173 m)
Površina kopnega:¹ 47,87 km²
Prebivalstvo
(2007)
4 415 000
 - gostota: (2007) 9.868/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 69183, 69381, 69389/ 69001, 69009:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona-Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône. Po podatkih iz leta 2007 ima mesto 470.000 prebivalcev, s širšo mestno okolico pa 4.415.000 prebivalcev in je za Parizom drugo največje mesto Francije.

V mestu je mednarodni sedež Interpola. Lyon slovi kot prestolnica francoske kuhinje.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lyon se nahaja v vzhodni Franciji v severnem delu doline reke Rone ob njenem sotočju z reko Saono, med Alpami na vzhodu in Centralnim masivom na zahodu.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Lyon je sedež štirinajstih kantonov:

  • Kanton Lyon-I (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-II (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-III (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-IV (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-V (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-VI (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-VII (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-VIII (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-IX (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-X (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-XI (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-XII (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-XIII (del občine Lyon),
  • Kanton Lyon-XIV (del občine Lyon).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katero so poleg njegovih vključeni še kantoni l'Arbresle, Bron, Caluire-et-Cuire, Condrieu, Décines-Charpieu, Écully, Givors, Irigny, Limonest, Meyzieu, Mornant, Neuville-sur-Saône, Oullins, Rillieux-la-Pape, Sainte-Foy-lès-Lyon, Saint-Fons, Saint-Genis-Laval, Saint-Laurent-de-Chamousset, Saint-Priest, Saint-Symphorien-d'Ozon, Saint-Symphorien-sur-Coise, Tassin-la-Demi-Lune, Vaugneray, Vaulx-en-Velin, Vénissieux-Jug/Sever in Villeurbanne-Center/Jug/Sever z 1.406.043 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lyon je bil ustanovljen kot rimska Colonia Copia Claudia Augusta Lugdunum leta 43 pred našim štetjem pod Julijem Cezarjem na ozemlju galske naselbine, imenovane Lug[o]dunon. Zaradi svoje geografske lege je kmalu postal glavno mesto rimske Galije Lugdunensis, stičišče glavnih rimskih cest v Galiji, ob sotočju dveh plovnih rek, Rone in Saone. V njem sta bila med drugim rojena dva rimska cesarja, Klavdij (10 BC) in Karakala (186 AD).

Krščanstvo je v te kraje prišlo že zelo zgodaj. Veliki krščanski škof Lugdunuma v 2. stoletju, Irenej Lyonski, doma iz Smirne (umrl okoli 202), je nasledil njegovega predhodnika, svetega Potina (Pothinusa).

Pod Flavijem Aetijem so v mestu dobili pribežališče burgundski begunci iz Wormsa, ki so ga 437 porušili Huni. Leta 461 je Lugdunum postal glavno mesto novega Burgundskega kraljestva.

Mesto so v 6. stoletju zavzeli Franki, v naslednjem stoletju pa so ga opustošili Saraceni. Ponovno se je postavil na noge pod Karlom Velikim. V letu 843 je skupaj z njegovo okolico za Saono (Srednja Frankovska) z Verdunskim mirom pripadel Lotarju I., in kasneje postal del Arelatskega kraljestva.

Lyon je po daljšem obdobju bojev za oblast med grofi Lyonnaisa in nadškofi; le-ti so leta 1078 za časa papeža Gregorja VII. pridobili naslov Primat des Gaules; v 13. stoletju dosegel mestne pravice. Leta 1312 je Lyon prišel pod neposredno oblast francoskih kraljev (v času Filipa IV. in postal komuna.

Med verskimi vojnami v 16. stoletju med katoliki in protestanti se je leta 1572 v mestu ponovila šentjernejska noč, val nasilja proti hugenotom, ki se je začel 24. avgusta istega leta v Parizu in kasneje zajel tudi francosko podeželje.

Obleganje Lyona 1793

V času francoske revolucije so maja 1793 kraljevi privrženci v mestu dvignili protirevolucionarno vstajo, katero pa je revolucionarna vojska kruto zadušila. Tedaj je bilo ime Lyona spremenjeno v Commune-Affranchie.

Lyonski delavci v proizvodnji svile, tedaj glavni industrijski panogi mesta, so zaradi težkega ekonomskega položaja uprizorili dve vstaji v letih 1831 in 1834. Med prvo vstajo je bila med drugim kot ena prvih uporabljena tudi črna zastava - simbol protesta.

Lyon je bil med drugo svetovno vojno središče nemških okupacijskih sil kot tudi močnega odporniškega gibanja. Skrivni prehodi skozi hiše, imenovani traboules, so omogočali odpornikom uiti gestapovskim racijam. Mesto so 26. maja 1944 bombardirala zavezniška letala, 3. septembra istega leta pa so ga osvobodile enote Prve svobodne francoske divizije in Francoskih notranjih sil.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Detajl mestne hiše, Lyon

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je po javnih cestah dvakrat potekala dirka za Veliko nagrado Francije, v letih 1914, ko je zmagal Christian Lautenschlager z Mercedesom 18/100, in 1924, ko je zmagal Giuseppe Campari z Alfo Romeo P2

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]