Rodez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 21’ 02" severne širine, 2° 34’ 30" vzhodne dolžine

Občina Rodez
Rodez


Rodez se nahaja v državi Francije
Rodez
Lega
Zemljepisna dolžina: 2.575
Zemljepisna širina: 44.3505555556
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Aveyron (prefektura)
Okrožje: Rodez
Kanton: Rodez-Sever
Rodez-Vzhod
Rodez-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Veliki Rodez
Župan: Christian Teyssedre  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 501 m–643 m
(povpr. 627 m)
Površina kopnega:¹ 11,18 km²
Prebivalstvo
(2008)
28 000
 - gostota: (2008) 2.130/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 12202/ 12000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Notredamska katedrala

Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue. Leta 2008 je mesto imelo 28.000 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Rodez leži v središču departmaja Aveyron ob istoimenski reki.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Rodez je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Baraqueville-Sauveterre, Bozouls, Cassagnes-Bégonhès, Conques, Entraygues-sur-Truyère, Espalion, Estaing, Laguiole, Laissac, Marcillac-Vallon, Mur-de-Barrez, Naucelle, Pont-de-Salars, Réquista, Rignac, Saint-Amans-des-Cots, Saint-Chély-d'Aubrac, Saint-Geniez-d'Olt, Sainte-Geneviève-sur-Argence in Salvetat-Peyralès s 132.566 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Obstoj Rodeza sega nazaj v 5. stoletje pred Kristusom, ko so se keltski Ruteni iz srednje Evrope ustavili na tem ozemlju in ustanovili enega svojih oppidumov. Ob rimski zasedbi ozemlja se je oppidum preimenoval v Segodunum, kasnejši Civitas Rutenorum. S prihodom krščanstva v te kraje je Rodez v 4. stoletju postal sedež škofije. Po zatonu Rimskega cesarstva so kraj zapovrstjo zasedali Vizigoti (472), Franki (507), akvitanski vojvode (588), toulouški grofje, kot tudi Mavri. Med stoletno vojno je kraj okupirala angleška vojska (po sporazumu v Brétignyju, 1360). Kasneje je bil Rodez za dolgo časa vpet v rivalstvo med domačimi škofi in grofi. Leta 1443 ga je zasedel Dauphin, bodoči francoski kralj Ludvik XI. in si podredil tamkajšnje plemstvo.

Med francosko revolucijo je Rodez prevzel vodilno vlogo od Villefranche-de-Rouergue in postal sedež departmaja, nastalega na ozemlju province Rouergue.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]