Blois
Občina Blois |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 01° 19' 41" E |
| Zemljepisna širina: | 47° 35' 38" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Center |
| Departma: | Loir-et-Cher (prefektura) |
| Okrožje: | Blois |
| Kanton: | sedež petih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Blois |
| Župan: | Nicolas Perruchot (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 63 m–135 m (povpr. 73 m) |
| Površina kopnega:¹ | 37,46 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
49.171 |
| - gostota: (1999) | 1.313/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 41018/ 41000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher. Leta 1999 je mesto imelo 49.171 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v osrednji francoski pokrajini Touraine ob reki Loari, med Toursom in Orléansom. Blois je vmesna postaja romarske poti v Santiago de Compostelo z začetkom v Parizu (Via Turonensis).
[uredi] Administracija
Blois je sedež petih kantonov:
- Kanton Blois-1 (del občine Blois, občine La Chaussée-Saint-Victor, Saint-Denis-sur-Loire, Villebarou, Villerbon: 15.993 prebivalcev),
- Kanton Blois-2 (del občine Blois, občine Cellettes, Chailles, Saint-Gervais-la-Forêt: 12.882 prebivalcev),
- Kanton Blois-3 (del občine Blois: 14.708 prebivalcev),
- Kanton Blois-4 (del občine Blois: 14.141 prebivalcev),
- Kanton Blois-5 (del občine Blois, občine Fossé, Marolles, Saint-Bohaire, Saint-Lubin-en-Vergonnois, Saint-Sulpice-de-Pommeray: 11.037 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bracieux, Contres, Herbault, Marchenoir, Mer, Montrichard, Ouzouer-le-Marché in Vineuil s 177.282 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Čeprav je Blois obstajal že v antiki, pa ga prvič omenja Gregor Tourski v 6. stoletju. V 9. stoletju postane sedež močne grofije. Leta 1171 je bila v Bloisu podana obtožba proti židovski skupnosti, ki je vodila (po nekaterih podatkih) v smrt 31 judov. Leta 1196 je grof Louis odobril meščanske privilegije; komuna ki je preživela skozi ves srednji vek, verjetno datira iz tega časa. Linija Châtillonskih grofov je v njem prebivala verjetno več časa od prejšnjih lastnikov, v tem obdobju pa so bili zgrajeni najstarejši deli gradu (iz 13. stoletja). Leta 1429, med stoletno vojno, je Ivana Orleanska naredila Blois za oporišče operacij za osvoboditev Orléansa. Po njenem angleškem ujetništvu je Karel, vojvod Orléanski v letu 1440 prevzel rezidenco v gradu, kjer je bil leta 1462 rojen njegov sin, bodoči francoski kralj Ludvik XII. V 16. stoletju je bil Blois pogosto prebivališče francoskega dvora. Sporazum, ki je začasno zaustavil italijanske vojne, je bil podpisan v Bloisu v letih 1505-06.
Med verskimi vojnami je bilo mesto prizorišče bojev med protestanti in podporniki katoliške cerkve (1562, 1567). Konec leta 1588 je francoski kralj Henrik III. izbral grad za srečanje državnih generalov, kjer je dal umoriti Henrika, vojvoda Guiškega in njegovega brata Ludvika, Reimskega nadškofa in kardinala, katerima je kmalu zatem sledila še kraljica Katarina de' Medici. Od 1617 do 1619 je njena hči Marija, žena kralja Henrika IV., živela na tem gradu, izgnana s francoskega dvora. Z novim kraljem Ludvikom XIII. je grad dobil novega lastnika, brata Gastona, vojvoda Orléanskega, ki je živel na njem do svoje smrti 1660.
Nadškofija datira v čas konec 17. stoletja. Blois je leta 1814 bil za kratek čas sedež regentstva Marije Luize, žene Napoleona I.
Med drugo svetovno vojno, 18. junija 1940, je Blois okupirala nemška vojska, osvobodila pa ga je ameriška vojska konec avgusta 1944. V obeh priložnostih se je mesto upiralo večdnevnemu bombardiranju.
[uredi] Znamenitosti
Blois je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- renesančni grad Château de Blois,
- Katedrala sv. Ludvika,
- kamniti most čez Loaro, iz 18. stoletja,
- gozd Forêt de Russy je preostanek prostranih gozdov, ki so nekdaj pokrivali to ozemlje, leži zahodno od mesta.
[uredi] Pobratena mesta
- Lewes (Združeno kraljestvo),
- Sighişoara (Romunija),
- Urbino (Italija),
- Waldshut-Tiengen (Nemčija),
- Weimar (Nemčija).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Blois |
- uradna stran (v francoščini)
