Tours
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Tours   |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 00° 41' 21" E |
| Zemljepisna širina: | 47° 23' 37" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Center |
| Departma: | Indre-et-Loire (prefektura) |
| Okrožje: | Tours |
| Kanton: | sedež sedmih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Tours plus |
| Župan: | Jean Germain (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 44 m–109 m (povpr. 44 m) |
| Površina kopnega:¹ | 34,36 km² |
| Prebivalstvo:² (2006) |
142.000 |
| - gostota: (2006) | 4.132/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 37261/ 37000, 37100, 37200: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Tours je zgodovinsko mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Indre-et-Loire. Po oceni iz leta 2006 mesto ima 142.000 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto se nahaja v osrednji francoski pokrajini Touraine med rekama Loaro na severu in Cher na jugu. Tours leži na eni od romarskih poti v Santiago de Compostelo z začetkom v Parizu (Via Turonensis).
[uredi] Administracija
Tours je sedež sedmih kantonov:
- Kanton Tours-Center (del občine Tours: 20.005 prebivalcev),
- Kanton Tours-Jug (del občine Tours: 18.435 prebivalcev),
- Kanton Tours-Severovzhod (del občine Tours: 18.214 prebivalcev),
- Kanton Tours-Severozahod (del občine Tours: 17.694 prebivalcev),
- Kanton Tours-Val-du-Cher (del občine Tours: 19.888 prebivalcev),
- Kanton Tours-Vzhod (del občine Tours: 19.234 prebivalcev).
- Kanton Tours-Zahod (del občine Tours: 19.350 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Amboise, Ballan-Miré, Bléré, Chambray-lès-Tours, Château-la-Vallière, Château-Renault, Joué-lès-Tours-Jug/Sever, Luynes, Montbazon, Montlouis-sur-Loire, Neuillé-Pont-Pierre, Neuvy-le-Roi, Saint-Avertin, Saint-Cyr-sur-Loire, Saint-Pierre-des-Corps in Vouvray s 424.651 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Ime mesta izhaja od starega galskega plemena Turones, v rimskem obdobju poznan kot Turonensis oz. Caesarodunum. Sredi 3. stoletja je bil iz Rima poslan Gatianus (sv. Gacijan), da bi reorganiziral majhno krščansko skupnost. Konec 4. stoletja je v Toursu deloval škof sv. Martin, cerkev sv. Martina je bila ena največjih romarskih cerkva.
Bitka za Tours se je bojevala tukaj 10. oktobra 732 med Franki pod poveljstvom Karla Martela in Saraceni; zmaga nad slednjimi je pomenila ključno točko pri končanju muslimanskega prodiranja v zahodnokrščansko Evropo.
Touraine je bila grofija v času pod Karolingi (751-987). Normani so mesto oplenili v letih 853 in 903. Kasneje je bilo mesto pod anžujskimi grofi. V obdobju vladanja Filipa Avgusta (1180-1223) je bila za denarno enoto v Franciji privzeta Livre Tournois (Tourska Libra).
V 16. in 17. stoletju je v Toursu živelo večje število protestantov, ki so vzpostavili veliko proizvodnjo svile. S preklicem Nantskega edikta je večina hugenotov pobegnila iz pokrajine, sama svilena industrija pa je s tem zamrla.
Léon Gambetta, francoski državnik, je izbral Tours za drugo glavno mesto Francije v času francosko-pruske vojne od 7. oktobra 1870 do 6. februarja 1871; v tem obdobju je bil Pariz pod udarom pruske vojske).
[uredi] Znamenitosti
Tours je uvrščen na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest
- Katedrala sv. Gacijana, posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu (Saint Gatien). Njena gradnja se je začela okoli leta 1170 in je nadomestila predhodnjo, ki je pogorela 1166 ob sporu med Ludvikom VII. in Henrikom II..
- stari del mesta, La Vieux Tours.
- Na vrtu nekdanje nadškofijske palače (sedaj Muzej umetnosti) v bližini katedrale raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona.
[uredi] Šport
V mestu je po javnih cestah v sezoni 1923 potekala dirka za Veliko nagrado Francije, na kateri je zmagal britanski dirkač Henry Segrave s Sunbeamom.
[uredi] Pobratena mesta
- Braşov (Romunija),
- Luoyang (Kitajska),
- Marrakech (Maroko),
- Minneapolis (ZDA),
- Mülheim an der Ruhr (Nemčija),
- Parma (Italija),
- Segovia (Španija),
- Settat (Maroko),
- Sombotel (Madžarska),
- Springfield, Missouri (ZDA),
- Takamatsu (Japonska),
- Trois-Rivières (Québec, Kanada).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
