Tours

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Panorama mesta z baziliko sv. Martina, Stolpom Karla Velikega in urnim stolpom

Koordinati: 47° 23' 37" severne širine, 0° 41’ 21" vzhodne dolžine

Občina Tours
Mestna hiša, Tours

Grb
Tours se nahaja v državi Francije
Tours
Lega
Zemljepisna dolžina: 0.689167
Zemljepisna širina: 47.393611
Uprava
Država Francija
Regija: Center
Departma: Indre-et-Loire (prefektura)
Okrožje: Tours
Kanton: sedež sedmih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Tours plus
Župan: Jean Germain  (Socialistična stranka)
(1995-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 44 m–109 m
(povpr. 44 m)
Površina kopnega:¹ 34,36 km²
Prebivalstvo
(2009)
135.218
 - gostota: (2009) 3.935/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 37261/ 37000, 37100, 37200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Tours je zgodovinsko mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Indre-et-Loire. Leta 2009 je mesto imelo 135.218 prebivalcev, širše urbano območje pa okoli 400.000.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v osrednji francoski pokrajini Touraine med rekama Loaro na severu in Cher na jugu. Leži na eni od romarskih poti v Santiago de Compostelo z začetkom v Parizu (Via Turonensis); vzdolž nje poteka glavna mestna avenija, Rue Nationale.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Tours je sedež sedmih kantonov:

  • Kanton Tours-Center (del občine Tours: 21.213 prebivalcev),
  • Kanton Tours-Jug (del občine Tours: 18.474 prebivalcev),
  • Kanton Tours-Severovzhod (del občine Tours: 20.423 prebivalcev),
  • Kanton Tours-Severozahod (del občine Tours: 16.427 prebivalcev),
  • Kanton Tours-Val-du-Cher (del občine Tours: 19.999 prebivalcev),
  • Kanton Tours-Vzhod (del občine Tours: 19.350 prebivalcev).
  • Kanton Tours-Zahod (del občine Tours: 20.692 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Amboise, Ballan-Miré, Bléré, Chambray-lès-Tours, Château-la-Vallière, Château-Renault, Joué-lès-Tours-Jug/Sever, Luynes, Montbazon, Montlouis-sur-Loire, Neuillé-Pont-Pierre, Neuvy-le-Roi, Saint-Avertin, Saint-Cyr-sur-Loire, Saint-Pierre-des-Corps in Vouvray s 449.150 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Château de Tours

Tours stoji na mestu rimske naselbine Caesarodunum iz 1. stoletja n. št. Današnje ime mesta izhaja od starega galskega plemena Turones, v rimskem obdobju je bil poznan kot Turonensis. Sredi 3. stoletja je bil iz Rima poslan Gatianus (sv. Gacijan), da bi reorganiziral majhno krščansko skupnost. Konec 4. stoletja je v Toursu deloval škof Martin; nad njegovim grobom, ki je postal pomembno romarsko središče, je bila v 5. stoletju zgrajena bazilika sv. Martina, od katere sta ohranjena dva stolpa.

Bitka pri Toursu se je bojevala tukaj 10. oktobra 732 med Franki pod poveljstvom Karla Martela in Saraceni; zmaga nad slednjimi je pomenila ključno točko pri končanju muslimanskega prodiranja v zahodnokrščansko Evropo.

Touraine je bila grofija v času pod Karolingi (751-987). Normani so mesto oplenili v letih 853 in 903. Kasneje je bilo mesto pod anžujskimi grofi. V obdobju vladanja Filipa Avgusta (1180-1223) je bila za denarno enoto v Franciji privzeta Livre Tournois (Tourska Libra).

V 16. in 17. stoletju je v Toursu živelo večje število protestantov, ki so vzpostavili veliko proizvodnjo svile. S preklicem Nantskega edikta je večina hugenotov pobegnila iz pokrajine, sama svilena industrija pa je s tem zamrla.

V obsežnem programu urbanizacije v 18. in 19. stoletju so preuredili srednjeveško središče in skozi mesto potegnili avenijo Rue Nationale. V tem času so bili po načrtih znanega arhitekta Victorja Lalouxa zgrajeni mestno gledališče, sodišče, mestna hiša, nova bazilika Sv. Martina in pročelje železniške postaje. Léon Gambetta, francoski državnik, je izbral Tours za drugo glavno mesto Francije v času francosko-pruske vojne od 7. oktobra 1870 do 6. februarja 1871 (v tem obdobju je bil Pariz pod udarom pruske vojske).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Gacijana, Tours
Bazilika sv. Martina

Tours je uvrščen na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. V šestdesetih letih so po Malrauxovih zakonih pričeli s programom obnove, v okviru katerega je bilo rekonstruirano starodavno mestno jedro. Stari del mesta, La Vieux Tours, je danes eno od največjih zaščitenih območij zgodovinskega pomena v Evropi. Omejujejo ga Loara na severu, rue des halles na jugu, rue de la Victoire na zahodu in novi del mesta na vzhodu.

  • grad - muzej Château de Tours, zgrajen v 11. stoletju,
  • Katedrala sv. Gacijana, posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu (Saint Gatien). Njena gradnja se je začela okoli leta 1170 in je nadomestila predhodno, ki je pogorela 1166 ob sporu med Ludvikom VII. in Henrikom II. Dokončana je bila v 16. stoletju. Ob njej stojita samostan Psalette in nekdanja nadškofijska palača.
  • Na vrtu te palače (sedaj Muzej umetnosti) raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona.
  • neobizantinska bazilika sv. Martina iz 20. stoletja,
  • nekdanja benediktinska opatija s cerkvijo sv. Julijana,
  • stolp Karla Velikega, urni stolp, ostanka nekdanjega kolegiala sv. Martina iz 13. stoletja,
  • muzej lepih umetnosti, nekdanja nadškofijska palača,
  • Rue Colbert, v srednjem veku glavna mestna ulica, s hišami z lesenim ogrodjem iz 15. in 16. stoletja; nanjo se med drugim navezuje prehod Coeur Navré, po katerem so vodili obsojence na smrt proti trgu place Foire le Roi.
  • Place Plumereau, osrednji trg starega mestnega jedra,
  • Akademija Académie des sciences, arts et belles-lettres de Touraine, ustanovljena leta 1761,
  • arheološka družba Société archéologique de Touraine, ustanovljena 1840.

Šport[uredi | uredi kodo]

  • V mestu je po javnih cestah v sezoni 1923 potekala dirka za Veliko nagrado Francije, na kateri je zmagal britanski dirkač Henry Segrave s Sunbeamom.
  • mesto je prizorišče vsakoletne mednarodne kolesarske dirke profesionalcev Pariz-Tours,
  • moški odbojkarski klub Tours Volley-Ball, ustanovljen leta 1988, zmagovalec evropske Lige prvakov 2005, državni prvak 2004 in 2010,
  • nekdanji hokejski klub Association des sports de glace de Tours, ustanovljen leta 1972, ukinjen 2010, prvak Francije leta 1980.

Znani meščani[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tours 2008. Sem Ligéris, Office de tourisme de Tours.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]