Tours

Občina Tours
Lega
Zemljepisna dolžina:	00° 41' 21" E
Zemljepisna širina:	47° 23' 37" N
Uprava
Država	Francija
Regija:	Center
Departma:	Indre-et-Loire (prefektura)
Okrožje:	Tours
Kanton:	sedež sedmih kantonov
Interkomunaliteta:	Aglomeracijska skupnost Tours plus
Župan:	Jean Germain (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	44 m–109 m (povpr. 44 m)
Površina kopnega:¹	34,36 km²
Prebivalstvo:² (2006)	142.000
- gostota: (2006)	4.132/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	37261/ 37000, 37100, 37200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Tours je zgodovinsko mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Indre-et-Loire. Po oceni iz leta 2006 ima mesto 142.000 prebivalcev, širše urbano območje pa okoli 260.000.

Geografija

Mesto se nahaja v osrednji francoski pokrajini Touraine med rekama Loaro na severu in Cher na jugu. Leži na eni od romarskih poti v Santiago de Compostelo z začetkom v Parizu (Via Turonensis); vzdolž nje poteka glavna mestna avenija, Rue Nationale.

Administracija

Tours je sedež sedmih kantonov:

• Kanton Tours-Center (del občine Tours: 20.005 prebivalcev),
• Kanton Tours-Jug (del občine Tours: 18.435 prebivalcev),
• Kanton Tours-Severovzhod (del občine Tours: 18.214 prebivalcev),
• Kanton Tours-Severozahod (del občine Tours: 17.694 prebivalcev),
• Kanton Tours-Val-du-Cher (del občine Tours: 19.888 prebivalcev),
• Kanton Tours-Vzhod (del občine Tours: 19.234 prebivalcev).
• Kanton Tours-Zahod (del občine Tours: 19.350 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Amboise, Ballan-Miré, Bléré, Chambray-lès-Tours, Château-la-Vallière, Château-Renault, Joué-lès-Tours-Jug/Sever, Luynes, Montbazon, Montlouis-sur-Loire, Neuillé-Pont-Pierre, Neuvy-le-Roi, Saint-Avertin, Saint-Cyr-sur-Loire, Saint-Pierre-des-Corps in Vouvray s 424.651 prebivalci.

Zgodovina

Tours stoji na mestu rimske naselbine Caesarodunum iz 1. stoletja n. št. Današnje ime mesta izhaja od starega galskega plemena Turones, v rimskem obdobju je bil poznan kot Turonensis. Sredi 3. stoletja je bil iz Rima poslan Gatianus (sv. Gacijan), da bi reorganiziral majhno krščansko skupnost. Konec 4. stoletja je v Toursu deloval škof Martin; nad njegovim grobom, ki je postal pomembno romarsko središče, je bila v 5. stoletju zgrajena bazilika sv. Martina, od katere sta ohranjena dva stolpa.

Bitka pri Toursu se je bojevala tukaj 10. oktobra 732 med Franki pod poveljstvom Karla Martela in Saraceni; zmaga nad slednjimi je pomenila ključno točko pri končanju muslimanskega prodiranja v zahodnokrščansko Evropo.

Touraine je bila grofija v času pod Karolingi (751-987). Normani so mesto oplenili v letih 853 in 903. Kasneje je bilo mesto pod anžujskimi grofi. V obdobju vladanja Filipa Avgusta (1180-1223) je bila za denarno enoto v Franciji privzeta Livre Tournois (Tourska Libra).

V 16. in 17. stoletju je v Toursu živelo večje število protestantov, ki so vzpostavili veliko proizvodnjo svile. S preklicem Nantskega edikta je večina hugenotov pobegnila iz pokrajine, sama svilena industrija pa je s tem zamrla.

V obsežnem programu urbanizacije v 18. in 19. stoletju so preuredili srednjeveško središče in skozi mesto potegnili avenijo Rue Nationale. V tem času so bili po načrtih znanega arhitekta Victorja Lalouxa zgrajeni mestno gledališče, sodišče, mestna hiša, nova bazilika Sv. Martina in pročelje železniške postaje. Léon Gambetta, francoski državnik, je izbral Tours za drugo glavno mesto Francije v času francosko-pruske vojne od 7. oktobra 1870 do 6. februarja 1871 (v tem obdobju je bil Pariz pod udarom pruske vojske).

Znamenitosti

Katedrala sv. Gacijana, Tours

Tours je uvrščen na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. V šestdesetih letih so po Malrauxovih zakonih pričeli s programom obnove, v okviru katerega je bilo rekonstruirano starodavno mestno jedro. Stari del mesta, La Vieux Tours, je danes eno od največjih zaščitenih območij zgodovinskega pomena v Evropi. Omejujejo ga Loara na severu, rue des halles na jugu, rue de la Victoire na zahodu in novi del mesta na vzhodu.

• Katedrala sv. Gacijana, posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu (Saint Gatien). Njena gradnja se je začela okoli leta 1170 in je nadomestila predhodno, ki je pogorela 1166 ob sporu med Ludvikom VII. in Henrikom II. Dokončana je bila v 16. stoletju. Ob njej stojita samostan Psalette in nekdanja nadškofijska palača.
• Na vrtu te palače (sedaj Muzej umetnosti) raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona.
• Rue Colbert, v srednjem veku glavna mestna ulica, s hišami z lesenim ogrodjem iz 15. in 16. stoletja; nanjo se med drugim navezuje prehod Coeur Navré, po katerem so vodili obsojence na smrt proti trgu place Foire le Roi.
• Place Plumereau, osrednji trg starega mestnega jedra

Šport

V mestu je po javnih cestah v sezoni 1923 potekala dirka za Veliko nagrado Francije, na kateri je zmagal britanski dirkač Henry Segrave s Sunbeamom.

Znani meščani

• Sveti Martin, škof (316-397)
• Jean Fouquet, slikar (1420 - 1481)
• Philippe Néricault Destouches, dramatik, diplomat in akademik (1680 - 1754)
• Honoré de Balzac, pisatelj (1799 - 1850)
• Victor Laloux, arhitekt (1850 - 1937)

Pobratena mesta

• Braşov (Romunija),
• Luoyang (Ljudska republika Kitajska),
• Marakeš (Maroko),
• Minneapolis (ZDA),
• Mülheim an der Ruhr (Nemčija),
• Parma (Italija),
• Segovia (Španija),
• Settat (Maroko),
• Sombotel (Madžarska),
• Springfield, Missouri (ZDA),
• Takamatsu (Japonska),
• Trois-Rivières (Québec, Kanada).

Viri

• Tours 2008. Sem Ligéris, Office de tourisme de Tours.

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran