Calais

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 50° 57’ severne širine, 1° 52’ vzhodne dolžine

Občina Calais
Mestna hiša, Calais

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 51' 32" E
Zemljepisna širina: 50° 57' 10" N
Uprava
Država Francija
Regija: Nord-Pas-de-Calais
Departma: Pas-de-Calais (podrefektura)
Okrožje: Calais
Kanton: Calais-Center
Calais-Jugovzhod
Calais-Severozahod
Calais-Vzhod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Calais
Župan: Natacha Bouchart
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–18 m
(povpr. 5 m)
Površina kopnega:¹ 33,50 km²
Prebivalstvo
(2009)
74.336
 - gostota: (2009) 2.219/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 62193/ 62100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais. Leta 2009 je mesto imelo 74.336 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega Calaisa v departmaju

Mesto leži ob Dovrskih vratih najožji točki Rokavskega preliva. V bližnjem kraju Coquelles se nahaja francoski terminal predora pod Rokavskim prelivom.

Stari del mesta (Calais-Nord) se nahaja na umetnem otoku, obkroženem s kanali in pristanišči. Novejši (Saint Pierre) zavzema južni in jugovzhodni del.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Calais je sedež štirih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega je poleg njegovih vključen kanton Guînes s 118.239 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Calais, prvotno ribiško naselje, je s prihodom flandrijskih grofov konec 10. stoletja postal pomembno pristanišče. Leta 1224 so mu boulognski grofje dodali obzidje. Zaradi pomorskega trgovanja z Dovrom in strateškega položaja je postal ključna točka v Stoletni vojni, ko so ga po 11-mesečnem obleganju v letu 1347 zasedli Angleži in vanj naselili svoje ljudi. Postal je sestavni del Anglije vključno z lastnim izbiranjem predstavnika za Spodnji dom Angleškega parlamenta (1372). V tem času je dobil naziv "najsvetlejšega dragulja Angleške krone" zahvaljujoč uvažanju kositra, svinca, tekstila in volne. Konec angleške vladavine nad Calaisom je prišel 7. januarja 1558, ko so ga zavzeli Francozi. Ozemlje okoli mesta (Calaisis) se je v spomin na vrnitev k Franciji preimenovalo v Pays Reconquis ("znova osvojeno ozemlje"). Leta 1596 je bil Calais zavojevan s strani Špancev iz sosednjega ozemlja Španskih Nizozemsk, vendar že leta 1598 s sporazumom v Vervinsu vrnjen Franciji. Med Napoleonskimi vojnami je bil na frontni črti v konfliktu z Združenim kraljestvom; leta 1805 je gostil francoske vojake in floto, pripravljene na nikoli začeto invazijo na Britansko otočje. Britanci so se vrnili v Calais med prvo svetovno vojno zaradi bližine fronte v Flandriji, ko je bilo mesto ključno za oskrbo z orožjem in okrepitvami na Zahodni fronti. Med drugo svetovno vojno je bil praktično porušen do tal. V maju 1940 je postal prizorišče zadnjih obrambnih akcij, ki so pripomogle k umiku poražene angleške vojske iz bližnjega Dunkerquea preko Calaisa v Anglijo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska cerkev, Calais
  • stražni stolp iz 13. stoletja,
  • Notredamska cerkev (13.-15. stoletje),
  • citadela (16. stoletje),
  • Fort Risban (prvotno 1346, preoblikovan v 17. stoletju),
  • zvonik - beffroi mestne hiše, skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v Belgiji in Franciji uvrščen na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]